Chromium Blog - Predstavniki razvojne ekipe, ki razvija Googlov brskalnik Chrome in odprtokodni projekt Chromium, na katerem je Chrome osnovan, so na blogu projekta objavili novico, da bodo nadgradili vse odkrite varnostne pomanjkljivosti v svoji kodi. Osnovna nagrada za manjšo luknjo znaša $500, medtem ko bodo večje luknje nagrajene precej bolj, njihovi najditelji pa res leet - za nagrado bodo dobili 1337 dolarjev. V prispevku na blogu so tudi razjasnili pogoje za pridobitev nagrade. Najditelji bodo morda mislili, da so našli le eno luknjo, a se lahko zgodi, da bodo vodilni pri projektu pravzaprav videli dve ali več lukenj, s čimer se bo skladala tudi višina nagrade. Le-te bo, kot daleč najpomembnejši uporabnik kode projekta Chromium, izplačeval Google. V primeru vložitve dveh...

ComputerWorld - Včeraj smo si pogledali, kakšno je stanje na trgu brskalnikov, danes pa vajo ponovimo še z operacijskimi sistemi. Pri Net Applications so namreč objavili statistiko decembra 2009, kjer ni videti nič kaj novega.

Na prvem mestu je še vedno Windows, ki zelo počasi drsi, a še vedno obvladuje 92,21-odstotni tržni delež. V primerjavi z mesecem poprej je izgubil tri desetinke odstotne točke. Na drugem mestu ostaja Mac z enakim rezultatom kot novembra, to je 5,1 odstotka. Tretji ostaja Linux, ki ima 1,02-odstotni tržni delež. Razčlenitev po verzijah pokaže, da se Vista (17,9 odstotka) in XP poslavljata na račun Windows 7 (5,7 odstotka).

CNet - Google je lani ob izidu brskalnika Chrome obljubil, da bodo v nekem razumnem času poleg platforme Windows podprli še ostale razširjene sisteme. Za zdaj je ostalo le pri besedah, a zadnje informacije kažejo, da Google intenzivno razvija Chrome za Mac in Linux. Inženirji so doslej razvili pogon za Mace za prikazovanje spletnih strani, ki pa je tekel le v poskusnem okolju (test shell), a sedaj so ga začeli preurejati v pravi polno funkcionalen program. V dokaz so ponudili posnetek Chroma, ki že teče na Macu, a strani še ne prikaže pravilno. Ben Goodger, ki je prej razvijal Firefox in je sedaj prestopil h Googlu, je priznal, da je razvoj Chroma za...

Google - Googlov lastni brskalnik Chrome, ki je pred tremi meseci šele izšel, pridobiva nove uporabnike s svetlobno hitrostjo. Statistika obiskovalcev spletne strani CNet kaže, da se je njihove število z enega odstotka v septembru v novembru potrojilo. S tremi odstotki se uvršča na dobro četrto mesto, za IE-jem (40,7), Firefoxom (37,4), Safarijem (18,2) in pred Opero (1,2 odstotka). Verjeti seveda gre, da so obiskovalci spletne strani z računalniškimi novicami nekoliko bolje tehnično podkovani, zato so globalni rezultati malce drugačni. Net Applications, ki zasleduje 160 milijonov uporabnikov in 40.000 strani, ocenjuje tržni delež Chroma na 0,74 odstotka, kar je točno toliko kot Opera. Še vedno prepričljivo...

Slashdot - Google se hitro uči od Microsofta in utegne ga premagati prav na lastnem področju. V prejšnjem tisočletju, ko je še Netscape obvladoval trg brskalnikov, je Microsoft sklenil dogovore z OEM-proizvajalci, ki so na nove računalnike obvezno namestili Internet Explorer. Modri e, ki je na nove uporabnike zrl z zelenega namizja, je kmalu postal sinonim za internet in dosegel več kot devetdesetodstotni tržni delež. Google kani vajo ponoviti, so dejali, saj resno razmišljajo in se tudi že dogovarjajo o vključitvi Chroma na OEM-računalnike, poleg tega pa se nameravajo razšitiri še na področje mobilnih naprav. Statistike mu trenutno prisojajo dober odstotek trga, a se utegne to kmalu spremeniti. Chrome ima nekaj, česar Microsoftov najresnejši tekmec Mozilla nima - denar. Na tone denarja.

Google - Kot je Google včeraj napovedal na svojem blogu, je pravkar izdal svoj brskalnik, poimenovan Google Chrome. Svojo filozofijo in podrobne razloge za razvoj (še enega) novega brskalnika je Google povzel v domiselnem stripu, v tej novici pa se raje osredotočimo na bistvene novosti in kaj prinaša nov brskalnik na že nekoliko zasičen trg brskalnikov.

Ker pravijo, da slika pove več kot tisoč besed, si sam uporabniški vmesnik raje oglejte na spodnji sliki, nakar se bomo poglobili v bolj tehnične podrobnosti.


Vsak zavihek, ki ga bo uporabnik odprl, bo ločen narejen kot ločen proces in bo prikazoval strani v svojem lastnem "peskovniškem" okolju, kar bo pomenilo, da se...

DigiTimes - Cene pomnilnika v zadnjem času vztrajno padajo, sestavljalci računalnikov plačujejo za pomnilniške module s kapaciteto 1024 MB vsega 28 ameriških dolarjev. Vendar vsi ne gledajo na nizke cene s takšnim navdušenjem kot OEM proizvajalci in kupci. Samsung je namreč v protest proti nizkim cenam pomnilnikov prenehal dobavljati pomnilniške module svojim poslovnim partnerjem. V kolikšni meri utegne Samsungova poteza vplivati na cene pomnilnikov na trgu, zaenkrat še ni znano, vendar si njegovi konurenti s Hynix-om na čelu že manejo roke v upanju na povečanje svojega deleža prodanih izdelkov.

Več o tem na DigiTimes.

DigiTimes - Po poročanju DigiTimes-a, naj bi se tajvanski proizvajalec matičnih plošč, Asus, spogledoval s prevzemom drugega tajvanskega giganta, Gigabyte. Za ta korak naj bi se Asus odločil zaradi vse večje konkurence s strani kitajskega Foxconna, ki je lani prodal kar 40 milijonov matičnih plošč, od tega kar 32 milijonov za OEM proizvajalce osebnih računalnikov. Letos naj bi Foxconn pričakoval še boljše poslovne rezultate, s čimer ogroža vodilni položaj Asus-a pri prodaji matičnih plošč. Z združitvijo z Gigabytom bi tako Asus utrdil svoj položaj, saj naj bi obvladoval kar 45 odstotkov trga z matičnimi ploščami.

Tako Asus kot Gigabyte sta novico o prevzemu zaenkrat zanikala.

Več o tem na DigiTimes-u.

Digit Life - Viiino KT400 čipovje je naš dobri znanec in se utegne v kratkem celo posloviti, a proizvajalci plošč na tem naboru se na to ne ozirajo. Tokrat so si na DigitalnemŽivljenju™ ogledali deset plošč različnih proizvajalcev na tem naboru. Če torej slučajno kupujete nov računalnik, klik!

The inquirer - Izgleda, da je Intel kar malce pozabil na trg cenejših procesorjev. To ga utegne kar drago stati, saj s svojimi Celeroni ali Celery-ji (zelena - sorodnik peteršilja ), kakor smo jim včasih ljubkovalno pravili, ne premore nobenega odgovora na AMD-jevo pošast, ki sliši na ime Duron in bo v kratkem delovala s frekvenco 1 GHz. Intel se je sicer zganil in pripravlja odgovor, vendar bo nove Celerone predstavil s kar lepo zamudo; 950 MHz različica je napovedana šele za Q4, 1 GHz Celerona pa naj bi videli v Q1 2002. The Inquirer trdi, da bomo 1 GHz različico videli šele v Q2 2002. Slabo. Kaj je Intela prisililo k tako velikim zamudam? Najverjetnejši razlog za to je ta, da bo Intel naslednje Celerone proizvajal v 0.13 mikronski tehnologiji. Do takrat pa živel AMD . Klik za novico.