»

Znanstveniki skeptični o vplivu Sonca na radioaktivni razpad delcev

Fotodetektorji merijo "klasične" interakcije nevtrinov z vodo, koder nastanejo fotoni

Slashdot - Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije...

40 komentarjev

V ZDA novi programi informatike v zdravstvu

EMR

ComputerWorld - V ZDA se zavedajo pomembnosti uporabe informacijskih tehnologij v zdravstvu, zato bo država vložila 144 milijonov dolarjev v razvoj novih študijskih programov na več kot 80 kolidžih in univerzah, ki bodo izobraževali informacijske tehnike v zdravstvu. Nanje se bodo lahko vpisali le ljudje, ki že imajo bodisi informacijsko bodisi zdravstveno izobrazbo, da se bodo izobrazili še v drugi disciplini. Novi programi naj bi zapolnili vrzel približno 50.000 delovnih mest, potrebnih za uspešno implementacijo elektronskih kartonov pacientov (angl. electronic medical records, EMR), za kar si prizadevajo v ZDA.

Programi in profili, za katere usposabljajo, bodo različni. Razdelili so jih v dve večji...

3 komentarji

CERN/OPERA: nevtrini imajo maso

Pot curka nevtrinov od vira do detektorja

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

22 komentarjev

Jedrski razpad se lahko spreminja glede na razdaljo zemlje od sonca

Slashdot - Do sedaj smo mislili, da je povprečna razpolovna doba radioaktivnih izotopov konstantna ne glede na pogoje v okolju. Vendar so v osemdesetih letih v dveh laboratorijih v ZDA in Nemčiji opazili zanimiv pojav: razpolovni časi silicija-32 in radija-226 so se čez obdobje parih let periodično spreminjali.
Ta pojav je poznavalce begal kar lep čas, sedaj pa je zgodba dobila novo poglavje. Na univerzi v Indiani so ponovno obdelali surove podatke obeh eksperimentov in ugotovili, da je spreminjanje razpolovne dobe korelirano z Zemljino oddaljenostjo od Sonca. Obe skupini znanstvenikov sta namreč merili razpolovne čase izotopov čez obdobje večih let, Jere Jenkins in njegovi sodelavci so pa zdaj ugotovili nedvoumno povezavo teh razpolovnih časov z Zemljino oddaljenostjo od Sonca.

Fiziki za to presenetljivo odkritje trenutno ponujajo dve teoriji: prva pravi, da Sonce na nek način vpliva na konstanto fine strukture snovi, ki se spreminja z oddaljenostjo. Druga pa pravi, da se razpolovna doba...

46 komentarjev

Prehod Venere 2004

Potek prehoda

vir: Venus Transit 2004
Venus Transit 2004 -

V torek, 8. junija 2004, nam bo Zemljina sestrica Venera uprizorila fantastično predstavo -- prehod Venere čez Sončevo ploskvico, ki se ponovi le dvakrat v stoletju, zato je vsekakor ne gre zamuditi.

Pojav je podoben Sončevemu mrku, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani na isti premici, tako da Luna navidezno prekrije Sončevo ploskev. Pri prehodu Venere bo med Zemljo in Soncem namesto Lune Venera. Ker je Venera z Zemlje videti veliko manjša od Sonca (njen premer je 58 ločnih sekund, medtem ko je Sončev 31,5 ločnih minut), Venera Sonca ne bo zakrila; videli bomo lahko le majhno črno packo, ki se počasi premika čez Sončevo...

27 komentarjev

Popolni Lunin mrk danes viden v naših krajih

Popolni Lunin mrk 20. januarja 2000 v ZDA

vir: NASA
Slo-Tech -

Za dobro jutro še malce bolj vesoljska novica. Danes ponoči bo namreč nastopil popolni Lunin mrk, ki bo viden tudi v naših krajih. Kot verjetno veste, lahko Lunin mrk nastopi le ob ščipu, ko so Sonce, Zemlje in Luna na isti premici. Ker je Lunin tir nagnjen glede na Zemljinega, mrk ne nastopi ob vsakem ščipu, saj se Luna navadno izogne Zemljini senci. Ko mrk vendarle nastopi, je v nasportju s Sončnim mrkom viden iz vseh krajev, kjer je Luna nad obzorjem, ker je premer Zemljine sence na oddaljenosti Lune približno dvainpolkrat večji od Lune same.

Mrk, ki bo nastopil danes, bomo lahko v naših krajih spremljali v vseh fazah, prav tako tudi še v vsej Zahodni Evropi, zahodni Afriki,...

16 komentarjev