Slo-Tech - Čeprav je ebola z nami že od leta 1976, je trajalo več kot štiri desetletja, da smo dobili prva cepiva in zdravila. Medtem ko je ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) lani odobrila prvo cepivo proti virusu, je šele ta teden potrdila prvo zdravilo. Koktajl monoklonskih protiteles Inmazeb (atoltivimab, maftivimab in odesivimab-ebgn) so razvili v Regeneronu, kjer so pripravili tudi eksperimentalno zdravilo proti koronavirusu. Doslej je bilo v ZDA zdravljene ebole zgolj podporno.

Gre za virus Zaire ebolavirus, ki je eden izmed štirih znanih članov družine Ebolavirus. Virus se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, tudi s stikom s tkivi okuženih ljudi in živali, ter prek površin in predmetov, ki se jih dotikajo. Smrtnost je visoka, saj jih je v študiji učinkovitosti inmazeba izmed 153 bolnikov v kontrolni skupini umrlo 51 %. Med bolniki, ki so prejeli zdravilo, je smrtnost upadla na še vedno visokih 34 odstotkov - torej ne gre za čudežno tabletko. Zdravilo je...

Science Magazine - Preizkus treh novih zdravil proti eboli v Vzhodnem Kongu je dal navdušujoče rezultate, saj sta dve od njih v primeru zgodnjega zdravljenja smrtnost zmanjšali na zgolj desetino obolelih.

Na vzhodu Demokratične republike Kongo od lanskega avgusta poteka izbruh ebole, ki je doslej zahteval okoli 2800 obolelih in 1800 smrtnih žrtev. S tem gre za drugo največjo epidemijo v zgodovini, po zahodnoafriški med letoma 2013 in 2016, ko je zbolelo čez 28.000 ljudi in jih umrlo dobrih 11.000. Toda hkrati je najnovejši izbruh prelomen glede uspeha v človekovem boju s to boleznijo. Eksperimentalno Merckovo cepivo deluje in naj bi zagotavljalo zelo visoko stopnjo zaščite pred okužbo, sedaj pa smo deležni pozitivnih novic tudi pri zdravljenju tistih, ki so že zboleli.

Lanskega...

Slo-Tech - V pogovornem jeziku že dlje časa označujemo debelost kot bolezen modernega časa, a v prostora za pavšalne oznake ni. Debelost je v ZDA postala bolezen šele ta mesec, ko jo je med bolezni uvrstila AMA (American Medical Association). Utemeljitev za to potezo pa je sila zanimiva: AMA želi s tem vzpodbuditi naraščajočo armado predebelih Američanov, da poiščejo zdravniško pomoč in izgubijo odvečno težo. Mnenja o potezi so deljena.

To ni tako nepomembno, kot se zdi. Pomeni namreč, da je AMA dala prednost socialnoekonomskim kriterijem pred medicinskimi, ko se je odločala, ali je neko stanje bolezen. Obstoji vrsta bolezenskih stanj, ki jih debelost v veliki meri povzroča. Nekateri tovrstni primer so skorajda simptomatični, recimo povišana...

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, bodo v Veliki Britaniji junija letos pričeli klinično preizkušati cepivo, za katerega upajo, da bo lahko pomagalo zdraviti ali celo ozdravilo eno najnevarnejših oblik kožnega raka - maligni melanom. Nekateri celo upajo, da naj bi cepivo to vrsto raka celo pomagalo preprečevati, morda pa bi se pristop dalo uporabiti tudi pri zdravljenju drugih oblik raka. Linda Durrant iz oddelka klinične onkologije na University of Nottingham pravi, da cepivo lahko izsledi in uniči tumor brez škode za nerakaste celice v bližini.

Podjetje Scancell je namreč razvilo cepivo SCIB1, ki vsebuje DNA in fragmente tumorja, kar omogoči ciljan napad na imunske celice, ki povzročajo melanom. Raziskovalna skupina je sicer podobna cepiva razvila že pred tem, vendar niso bila uspešna, saj so stimulirala imunski sistem celotnega telesa in ne le tistega dela, ki napada rakave celice. Tokrat raziskovalci upajo v večjo uspešnost. Če bodo klinične raziskave uspešne, lahko novo zdravilo...

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrP^SC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

iTNews - Tehnologija grid omrežij je po svetu že precej razširjena, trenutno pa v največjem obsegu deluje v Evropi znotraj različnih projektov in iniciativ, med katerimi izstopa EGEE. V osnovi tehnologija grid omogoča, da računalniške gruče znastveno-raziskovalnih ustanov na različnih lokacijah povežemo v supergručo, ki s pomočjo posebne programske opreme izkorišča računske in podatkovne zmogljivosti povezanih naprav.

Možnosti uporabe tehnologije grid je kar nekaj, med najbolj medijsko odmevnimi pa je gotovo obdelava podatkov, ki jih bodo v CERN-u pridobili z Velikim hadronskim trkalnikom (LHC), pri tem pa bo svojih 520 procesorjev s 64 bitnimi jedri in več kot 200 terabajtov diskovja prispevala tudi slovenska gruča SiGNET.

Če bodo v okolici Ženeve iskali odgovore na vprašanja o tem, kakšni so bili pogoji nekaj trenutkov po nastanku vesolja, pa so kanadski znanstveniki IBM-ovo World Community Grid omrežje izkoristili za raziskave raka, saj bodo z gridom podatke obdelali v veliko krajšem...

Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

Nature - V včerajšnji številki revije Nature je izšel članek v katerem avtorji trdijo, da jim je uspelo upravljati spin enega samega elektrona. Rezultati kažejo, da sedaj razpolagamo z vsemi elementi za izgradnjo kvantnih logičnih vrat, saj je poizkus pokazal, da je mogoče spin posameznega elektrona uporabiti kot kvantni bit v kvantnih računalnikih.

Sedaj mora samo še nekdo iz gradnikov sestaviti logična vrata ter tako dobljene gradnike sestaviti v vezje. Kvantni računalniki v naslednjih 15 letih?

New Scientist - Tehnike kompresiranja, ki pred dejanskim kompresiranjem naredijo analizo podatkov, se bodo prav mogoče izkazale v boju zoper viruse. Cepivo zanje je dostikrat težko narediti, ker različni soji virusov niso dovolj podobni, da bi jih imunski sistem naučen s cepivom prepoznal.

Toda če s temi posebnimi predkompresijskimi tehnikami zanaliziramo podatke, kot počno to (tudi) neki Microsoftovi kompresi, potem se da tako najti skupni imenovalec za cepivo, da potem s cepljenjem naučen imunski sistem prepozna in uniči celo družino virusov. Povezava.

New Scientist - Mnogo smo že govorili o novih sojih bolezni, ki se pojavljajo, in nas pridno spravljajo v grob. Evolucija pač producira nove in nove viruse, ki nas napadajo na vedno novejše načine. Saj nič osebnega, samo programirani so za replikacijo, tako kot tudi naši geni.

Bi se lahko zgodilo, da bi kakšen virus postal naš zaveznik v boju proti recimo virusu HIV, ki povzroča AIDS? Ravno to se je, tako kaže, zgodilo. Skrivnostni virus GB zavira razvoj virusa HIV in odlaga izbruh končne, terminalne faze bolezni AIDS.

Bakteriofage - viruse, ki uničujejo (kužne) bakterije, so doslej že opazili. Antivirusnega virusa pa še ne. To je prvi tak primer. Zanimivo je tudi to, da deluje ta GBV-C virus podobno, kot nekateri genetski faktorji, virusu HIV neprijazni. Klik.

New Scientist - Načrt je tak, da bi viruse, ki lahko prodrejo v celice, natovorili z zlatom. Zlato bi tam (še vedno v virusu) poskrbelo za Ramanovo sipanje zelene laserske svetlobe. Manj kot milijoninka fotonov se udeleži tega dogajanja, vendar se zaradi zlatih nanodelcev tako ojača, da se bo notranjost celice in dogajanje v njej lepo pokazalo. Da ga bo mogoče posneti z resolucijo 30 nanometrov. Dobili bomo posnetke virusov in celic, natančne kot bi posneli notranjost hiše s centimetersko natančnostjo! Novica.

Teoretično ozadje.

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!

Jaz - Za oboževalce filma Matrix: na spletu sem slučajno naletela na to stran, ki vsebuje nekaj informacij in slik filma Matrix 2. Ampak - look at your own risk... Jaz se bom raje pustila presenetit, ko bom gledala film v kinu.
Mimogrede, stran se je meni dokaj počasi nalagala, tako da bodite potrpežljivi.