Slo-Tech - Prihajajoča verzija operacijskega sistema Windows 11, ki bo nared jeseni, bo prinesla kopico funkcionalnosti umetne inteligence. To pa pomeni, da bodo sistemske zahteve za Windows 11 24H2 nekolikanj višje kot za predhodnike. Za popolno uporabo umetne inteligence bo ključno, da bo procesor dovolj nov, da bo podpiral specializirane ukaze. Zdi se, da je SSE4.2 tak primer ukazov, ki bodo nujno potrebni, potem ko smo bili pred tem pozorni le na ukaz PopCnt. Windows nas bo po novem zelo očitno opozarjal, če računalnik ne izpolnjuje vseh zahtev.

V praksi večina procesorjev, na katerih teče Windows 11, podpira SSE4.2 - navsezadnje so stari že poldrugo desetletje. Zanimivo je, da je Microsoft sedaj v kodo dodal izrecno preverjanje podpore za te ukaze. Brez njih Advanced Copilot in AI File Explorer, ali pa DirectX AI Super Resolution ne bodo delovali. A ker se Windows 11 24H2 privzeto ne zažene brez SSE4.2, ni čisto jasno, zakaj je potrebno dodatno preverjanje, ki bodo v primeru odsotnosti...

Intel - Intel zadnje čase trg obstreljuje z vsemi topovi. Včeraj so jim ušli podatki o prihajajočih procesorjih Haswell, hkrati pa so predstavili tudi nove izredno varčne procesorje za strežnike in podatkovne centre. Nekdaj neosvojljivo trdnjavo namreč arhitektura ARM vedno bolj ogroža, zato je moral Intel najti odgovor. In to so procesorji Atom z deklarirano porabo 6 W, ki so sedaj namenjeni tudi strežnikom.

Družina Atom S1200 je tako imenovana ultra-varčna serija, ki seveda ni namenjena ogromnim farmam računalnikov, ampak nišnim področjem, kot so mikrostrežniki, komunikacijska oprema, podatkovne zbirke itn. Za zahtevnejša okolja še vedno ostajajo Xeoni, a povsod surova moč ni najpomembnejša, ampak želimo raje več jeder. Tam...

engadget - Intel je najavil, da bodo k trenutnemu naboru procesorjev za netbooke in nettope dodali še enega, najhitrejšega. Ta laskavi naziv bo Atomu D510, dvojedrnemu procesorju, ki teče pri 1,66 GHz, odvzel Atom D525. Nov procesor je večinoma enak nekoliko manj zmogljivemu primerku, razen frekvence, ki tokrat znaša 1,8 GHz, in krmilniku pomnilnika.

Namesto podpore le starejšemu, DDR2 pomnilniku, Atom D525 doda podporo še za novejši, DDR3 pomnilnik. S tem bo procesor nekoliko hitrejši in bo utišal kritike, ki so negodovali nad večinoma enakimi zmogljivostmi Atoma D510 in starejšega Diamondville Atoma 330, ki je uporabljal še ločen severni in južni most (Pineview Atomi združujejo procesor in severni most). Pomemben podatek tukaj...

Slashdot - Na IDF-u so fantje iz Phoenixa prikazali zanimivo posodobitev svojega BIOS-a, ki znatno skrajša zagonski čas računalnikov, ki so opremljeni z njim. Tako imenovani sistem Instant Boot izvrši POST (to je startna diagnostika, ki jo računalnik izvede ob zagonu pred branjem zagonskega sektorja z diska) v manj kot sekundi. Skupaj z izboljšavami pri zagonu Windows 7, ki se naložijo zelo hitro - spomnimo se cele večnosti, ki je minila, preden se je postavil Windows 2000 - so uspeli Dell Adamo zagnati v 20 sekundah. Ko so uporabili hitrejši prenosnik in ga opremili s SSD-jem, pa se je Lenovo T400 postavil v manj kot 10 sekundah. Počasi bomo dočakali sanje, da se računalnik prižge tako hitro kot televizor.

CNet - Ko je vojska, je vojska za vse, so včasih dejali, in to velja tudi pri varčevanju. Intel letos ne bo le krčil proizvodnje in odpuščal zaposlenih, ampak bo zmanjšal še ostale nenujne izdatke, kamor sodi tudi IDF.

Intel Developer Forum je dvo- ali trodnevna prireditev, ki se običajno vsako leto zgodi trikrat. Aprila na Kitajskem, septembra v ZDA in oktobra na Tajvanu, v preteklosti pa so se ustavili tudi v drugih mestih. Zaradi finančne negotovosti so se sedaj odločili, da bo letošnji IDF v Pekingu trajal samo še en dan, medtem ko bo tajvanska različica odpadla v celoti. Poleg tega bo kitajski IDF izgledal letos bolj klavrno, saj bo obiskovalcev kar petkrat manj kot prejšnja leta, ocenjujejo. Ameriški del IDF-a se ne bo spreminjal. Intelov predstavnik za stike z javnostmi je ob tem povedal, da so bile reakcije razstavljavcev izrazito pozitivne, saj bodo tudi sami prihranili kakšen evro, dolar, jen ali juan. Prihodnje leto naj bi bilo spet vse po starem.

AnandTech - Tock! Nova Intelova procesorska arhitektura je tu, v obliki Core i7. Je hitrejši, učinkovitejši, varčnejši? Je procesor končno monoliten? Vgrajen pomnilniški krmilnik veliko pripomore pri operacijah? Se vrača tipka Turbo iz začetka devetdesetih let?! Zvedavi bralec, nadaljuj!

Poglejmo najprej stanje na trgu. Intel je vsaj za entuzijaste dandanašnji povsem logična in racionalna izbira v primerjavi z AMD. Cene so predvsem zaradi AMD-jevih povsem dostojnih rešitev znosne, zaradi 45nm tehnologije, v kateri so zgrajeni Yorkfieldi, se kljub navitju ne grejejo pretirano, TDP je v mejah normale. Zakaj vse to spet postavljati na glavo, kot je Intel to storil s Conroe-jem? Zaradi aplikacij, ki tečejo na strežnikih. Pri teh ima AMD v...

bit-tech.net - Fantje z bit-tech-a so si med prvimi ogledali prihajajočo Asusovo matično ploščo, primerno za procesorje Nehalem. Asus P6T Deluxe prihaja z 16+2 faznim napajalnim sklopom, šestimi DDR3 pomnilniškimi režami (s trofaznim napajanjem) ter dodaja bombončke, ki naj bi omogočali najbolj natančno navijanje do sedaj. Imela bo osem plastno tiskano vezje, poleg šestih SATA 2 portov pa sta vključena še 2 SAS priključka (prek dodatnega Marvell čipa). Prihaja tudi z že precej standardnimi osmimi USB, dvema LAN in enim eSATA priključkom, omeniti pa velja, da ta plošča ne bo imela nForce NF200 čipa, ki ga bodo proizvajalci morali dodati na X58 plošče za podporo SLI....

Slashdot - Danes mineva natanko 30 let, od kar je Intel predstavil prvi mikroprocesor na arhitekturi x86. Osmega junija 1978 predstavljenemu 8086 so sledile generacije 80286, 80386, 80486 in končno Pentiumi, katerih ime se je obdržalo v vseh naslednjih inkarnacijah. Za vse te procesorje je značilno, da so zgrajeni okrog iste arhitekture z imenom x86. Vsaka generacija je prinesla dodatne ukaze, a hkrati obdržala združljivost za nazaj, tako da lahko najnovejši večjedrnik danes teoretično poganja programe pisane za 8086.

Že omenjeni 8086 ni prvi Intelov mikroprocesor za domače uporabnike, saj je že sedem let prej izšel štiribitni 4004, kasneje pa še osembitna 8008 in 8080. Seriji 8086 in 8088 so tedaj reklamirali kot zoro nove dobe in verjetno se še sami niso zavedali, kako prav so imeli. Toda pot zgodovine ni bila določena vse do leta 1985, ko so pri Intelu splavili prvi 32-bitni procesor, 80386. Uspehi 80486 in Pentiuma so zakoličeno pot le še dokončali, iz tira pa jih ni vrgla niti...

VR - Zone - Možje pri VR-Zone so na sejmu Computex uspeli pod prste dobiti Intelov prihajajoči procesor s kodnim imenom Bloomfield, kar je varianta Nehalema za široko potrošnjo. Procesor je tiktakal pri 2.66 GHz in na osnovni plošči z naborom X58 (kodno ime Tylersburg) uspel v CPU testu 3D Mark Vantage prebiti mejo 16000 točk, kar je za skoraj polovico boljši rezultat od sedanjih Intelovih štirijedrnikov pri podobni frekvenci delovanja.

Test!

VIA - VIA je predstavila novo, na Isaiah arhitekturi temelječo serijo varčnih procesorjev Nano. Novi procesorji naj bi bili od sedanjih procesorjev C7 ob enaki porabi kar štirikrat zmogljivejši, poleg tega pa so tudi kompatibilni s podnožjem slednjih, kar omogoča uporabo novih procesorjev Nano na že obstoječih platformah.

Najzmogljivejši predstavnik serije, VIA Nano L2100 bo ob frekvenci 1,8 GHz imel porabo 25 W, medtem ko bo najmanjšo porabo imel VIA Nano U2300 s frekvenco 1 GHz, katerega TDP znaša 5 W. Prve sisteme s procesrorji Nano gre pričakovati na policah trgovin v tretjem četrtletju...

ComputerBase - Lahek prenosnik Wind, odgovor podjetja MSI na ASUS-ov Eee-PC, bo po zaenkrat dostopnih informacijah trgovin, ki že pobirajo prednaročila, stal med 400 in 450 evri. Za ta denar bo kupec dobil prenosnik, težak približno en kilogram, zgrajene okrog Intelovega procesorja Atom, pri taktu 1,6 GHz. Razveseljuje dejstvo, da bodo računalniki opremljeni z 80 GB velikim trdim diskom (SSD je opcija) in 10,2 (tudi 8,9) palčnim ekranom, z ločljivostjo 1024x600 točk. Prenosnik bo po predvidevanjih mogoče kupiti poleti.



Izvorna novica na Computerbase: klik!

Daily Tech - Za udobno uporabo Viste potrebujete precej dober računalnik - dovolj zmogljivo grafično kartico, zadostno količino RAMa, prav pa pride tudi zmogljiv procesor. Vse to pa stane. A nVidia pravi, da načrtuje poceni in majhno osnovo za računalnik, ki pa bo sposoben dobiti certifikat Vista Premium. Za 45 dolarjev, kolikor naj bi zadeva stala, boste dobili nVidiin vezni nabor z integrirano DirectX 10 grafično kartico ter prihajajoč VIA Isaiah procesor.



Primerljiv sistem iz modrega tabora (Celeron in 945G vezni nabor) za enako ceno, poleg tega, da ne podpira DirectX 10, ni zmožen poganjati Blu-Ray HD filmov ter tudi nima Vista Premium certifikata, z čimer se ponaša nVidia. Poleg tega pa je s 36 Gflops (v primerjavi s 6,4 za sistem s Celeronom) nVidiin sistem precej bolj zmogljiv.

Če vas je ob omembi proceorja VIA zaskrbelo, naj vas ne skrbi več, saj je Isaiah arhitektura precej hitrejša od bolj poznane C7 (celo dva do trikrat za primerljive procesorje). Vprašanje je le, kakšna bo...

Daily Tech - Intel je na spomladanskem IDF-u, ki ga je od 2. do 3. aprila gostil Shanghai, požel največ navdušenja s predstavitvijo petih procesorjev Atom in z demonstracijo procesorske arhitekture Nehalem.

Dve različici procesorjev <em>Atom</em>, predhodno znanih pod kodnima imenoma Silverthorne in Diamondville, sta sad Intelovega prizadevanja narediti razmeroma zmogljive procesorje, ki bi se odlikovali po majhnosti in predvsem izredno nizki porabi energije.

Izvedenke Silverthorne merijo samo 1,8 cm² in so izdelane v 45 nm proizvodnem procesu. Vse različice bodo imele 512 kB L2 predpomnilnika, frekvenca jedra pa se bo gibala v razponu od 800 MHz do 1,86 GHz. Najšibkejša modela Z500 (800 MHz) in Z510 (1,1 GHz) si bosta s...

Daily Tech - AMD je na tiskovni konferenci v San Franciscu predstavil sistem, ki je sposoben izvesti bilijon operacij s plavajočo vejico na sekundo - 1 teraflops. V sistemu, ki se ponaša s približno 10-krat višjo zmogljivostjo kot trenutno najzmogljivejši strežniki in delovne postaje, se je potila naveza dvojedrnega Opterona in dveh R600 <i>stream</i> procesorjev (glej tudi GPGPU). Eno izmed prvih praktičnih uporab stream procesiranja je ATI demonstriral ( 1, 2) z uporabo Radeona X1900 pri obdelavi podatkov projekta Folding@Home.

Pri AMD menijo, da je predstavljen sistem pomembni mejnik na poti do radikalne pospešitve izvajanja specifičnih aplikacij, predvsem na področju poslovnih in znanstvenih analiz. Prav tako se lahko pospešitev, ki jih prinaša stream procesiranje, veselijo tudi zagrizeni igričarji, saj bi v multi-GPU sistemih ena od kartic lahko prevzela vlogo pospeševanja fizike v igrah.

Uradno poročilo na AMD.com in novica na Dailytech.