»

Največ lun v našem osončju ima po novem Saturn

vir: Carnegie Institution for Science

vir: Space
Space - Potem, ko so znanstveniki z novimi opazovanji našteli dvajset novih naravnih satelitov okoli Saturna, je ta v njihovem skupnem številu z 82 proti 79 premagal do sedaj vodeči Jupiter. Novoodkrite lune so precej oddaljene od površine Saturna - ena med njimi je celo njegov najoddaljenejši satelit - in imajo okoli 5 km premera. Po ocenah znanstvenikov so nastale približno štiri milijarde let nazaj, ko so se mimoleteči asteroidi in kometi ujeli v gravitacijsko polje našega drugega največjega planeta.

Odkritje je posledica ponovne obdelave fotografij, ki jih je že pred kakim desetletjem zajel teleskop Subaru na Havajih. Z algoritmi so vnovič primerjali posnetke napravljene v različnih časovnih obdobjih in na novo razločili med zvezdami in galaksijami v ozadju ter Saturnovimi sateliti. Zanimivo je, da imajo samo tri nove lune t. i. napredno oz. progradno orbito, pomeni, da okoli planeta krožijo v isti smeri kot se vrti sam, preostalih 17 pa retrogradno.

Omenjena sedemnajsterica sodi v

3 komentarji

Cassini preživel spektakularen spust skozi Saturnove obroče

NASA - Vesoljska sonda Cassini je preživela prvo izmed 22 prečkanj ravnine Saturnovih prstanov, so sporočili iz NASE. Prečrkanje s hitrostjo več kot 100.000 kilometrov na uro relativno na Saturn, je izvedla včeraj, danes ob 8.56 uri zjutraj pa se je ponovno oglasila Zemlji in že začela pošiljati prve fotografije Saturna in prstanov s tako majhne razdalje.

NASA je Cassini-Huygens izstrelila davnega leta 1997 in ga usmerila proti zunanjemu delu osončja. Plovili sta se ločil konec leta 2004, ko se je Huygens usmeril proti Saturnovi luni Titan, kjer je 14. januarja 2005 tudi uspešno pristal. Cassini je nadaljeval opazovanja Saturna, sedaj pa mu je začelo zmanjkovati goriva. NASA je zato začela sklepni del misije, ki se bo končala 15. septembra letos s kontroliranim padcem na Saturnovo površino. Zanimiv je tudi razlog zakaj -...

21 komentarjev

V jezeru Vostok mrgoli življenja

Slo-Tech - Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (

179 komentarjev

Končno prodor do jezera Vostok

Posnetek jezera Vostok s satelitskim radarskim sondiranjem

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...

38 komentarjev

Sto let Haber-Boschevega postopka

Haberjev pilotni reaktor za pridobivanje amoniaka

Heise - Pred točno sto leti, 14. septembra 1909, sta nemška kemika Fritz Haber in Carl Bosch, vložila zahtevek za podelitev patenta za pridobivanje amoniaka po postopku, ki se danes imenuje Haber-Boschev postopek. Gre za izjemno pomemben postopek, ki je revolucioniral pripravljanje gnojil in pridobivanje razstreliv. Prve korake na tem področju je napravil Haber, BASF pa je postopek kupil in dodelil Boschu, ki ga je priredil za masovno proizvodnjo.

Narava je namreč z dušikom še enkrat več pokazala svoj smisel za ironijo. Ta nereaktiven element je neobhodno potreben za uspevanje rastlin, naša atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika, a ga v elementarni obliki...

18 komentarjev

Je znotraj Saturnove lune ocean?

vir: NASA
NASA - Znanstveniki so s pomočjo radarja na vesoljski sondi Cassini zabeležili 50 pokrajinskih posebnosti na površju Saturnove lune Titan. Potem ko so jezera, kanjone in gore želeli ob 19 preletih ponovno najti, so ugotovili, da so se njihovi položaji spremenili. V nekaterih primerih celo za 30 kilometrov.
Po mnenju Nasinih znanstvenikov se sistematično premikanje pokrajin lahko razloži le z domnevo, da se je ledena skorja ločila od sredice zaradi notranjega ocena, kar omogoča premikanje skorje. „Prepričani smo, da je 100 kilometrov pod ledom in z organskimi snovmi bogatim površjem ocean vode, pomešan z amoniakom,“ je povedal Bryan Stiles iz Nase.

Proučevanje Titana je glavni cilj odprave

80 komentarjev

Varčen DIY avto

BuisnessWeek Online - Kaj se da narediti s 2500 dolarji gotovine, 1000 urami dela in rabljenimi deli motocikla? Pravilen odgovor bi bil -- avto. Sicer je v njem prostora za samo eno osebo, tudi prav posebno hiter ni, se pa ponaša z zelo nizko porabo goriva.

Avtomobilček se imenuje Moonbeam, poganja pa ga štiritaken Hondin motor, ki ga je Jory Squibb vzel s starega skuterja. Motor je vodno hlajen in tako omogoča gretje voznikove kabine v hladnejšem vremenu. Za prenos moči skrbi variabilni menjalnik, zaradi manj administrativnih zapletov pri legalizaciji vozila, pa je le-to trikolesnik. Avto dosega najvišjo hitrost okoli 80 km/h, poraba pa znaša pri vožnji po mestu slabe 3 litre na 100 kilometrov, z varčnim...

9 komentarjev

Plutonovi luni dobili ime

Slo-Tech - Meseca maja leta 2005 odkriti mali plutonovi luni sta dobili ime. Ob odkritju so ju katalogizirali kot S/2005 P 2 in S/2005 P 1, prejšnji teden pa je Mednarodno astronomsko združenje (IAU - The International Astronomical Union) potrdilo imena kot Nix in Hydra.

Nix je v mitološkem smislu boginja teme in noči, Hydra pa mitološka pošast v obliki kače z devetimi glavami. Obe luni sta 5000-krat temnejši kot Pluton, a vseeno dovolj svetli, da jih Hubblov vesoljski teleskop jasno razloči.

Luni sta res mali, saj merita 40 in 160...

24 komentarjev

Znanost in tehnologija II.

Prva barvna slika s Titana

vir: NASA
Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

15 komentarjev

Huygens začel potovati proti Titanovi površini

Sci Tech Today - Huygens, sonda, ki je zadnjih sedem let potovala pritrjena na sondi Cassini, se je končno ločila od svojega "transporta" in začela potovati proti površini lune Titan.

Ločevanje sond je, za razliko od nekaterih nedavnih projektov, potekalo vzorno, so povedali zadovoljni znanstveniki. Sonda evropske izdelave bo sedaj začela opravljati svojo nalogo, tj. zbiranje čim več podatkov o atmosferi največje Saturnove lune Titan, ki bi naj imela ozračje podobno takšnemu, kot je bilo v času razvoja življenja na Zemlji. Zaenkrat bo med prostim padom proti površini ostala izključena razen za kratek čas, ko bodo testirali delovanje sistemov, dokočno pa se bodo vsi sistemi aktivirali 14. januarja, ko bo končno dosegla atmosfero.

Brez dvoma je to občudovanja vreden dosežek, saj bo to prva sonda, ki bo dosegla površino lune, ki ne kroži okoli našega planeta.

Več informacij.

12 komentarjev

Cassini dosegel Titan

Slashdot - Danes, 27. 10., bo sonda Cassini-Huygens naredila prvi prelet Saturnove lune Titan - ob približno 16:30. Prvi podatki bodo zaradi zamika začeli prihajati šele okoli druge ure zjutraj, na voljo pa bodo v živo preko NASA TV.

Če si želite ogledati slike v večji ločljivosti ali za dlje, bodo le-te na voljo v neobdelani obliki takoj po prejetju. Če pa si želite lepših in že obdelanih slik pa boste morali počakati do jutri, ko bodo na voljo slike namenjene novinarjem. Na voljo so tudi že podatki o opazovanjih, ki se bodo izvedla pri tem preletu - v tej datoteki PDF ali pa v tej animaciji.

Sonda Cassini-Huygens je do sedaj odkrila že kar nekaj novih pojavov ter razkrila več zanimivosti o drugem največjem planetu našega osončja, zato se znanstveniki nadejajo še nadaljnih uspehov. Posebno takrat, ko naj bi se v decembru na površje Titana spustila sonda Huygens, ki zaenkrat še varno počiva v notranjosti Cassinija.

4 komentarji

Europa in življenje

New Scientist - Vsi smo gledali animacije robotskih sond, ki pod ledom Oceana Europe iščejo življenje. Z nuklearnim reaktorjem so se prebile skozi nekaj kilometrov ledu, potem pa kot podmornice osvetljujejo črno vodo in iščejo kaj ribam podobnega. Podatki, ki jih je poslala sonda Galileo, sedaj kažejo, da je led precej debelejši, kot se je mislilo doslej in da je ocean iz koncetrirane žvepolve kisline, ki mestoma prodira na površje. Ph je kar 0. Se pravi, težko bi bilo to "grozdje" še bolj kislo.

Za Marsom že drugi mrtev "planet", ki se je včasih zdel tako obetaven? Link.

48 komentarjev

Ali se SETI seli na Luno?

CNN - Gotovo ni več med bralci osebe, ki nebi poznala programčka SETI, s katerim si znanstveniki že dalj časa prizadevajo, da bi odkrili dokaze o obstoju inteligentne nezemeljske vrste. Celoten SETI deluje na principu lovljenja frekvenc iz vesolja, na podlagi katerih naj bi odkrili tuje civilizacije. Zaenkrat še ni vidnejših uspehov, saj znanstvenikom še ni uspelo najti kake nezemeljske kulture. Krivec za to naj bi bila tudi Zemlja sama, saj se od njene atmosfere odbijajo nekatere izjemno nizke frekvence, poleg tega pa iskanje otežujejo še številne motnje v ozračju v obliki radijskih in televizijskih valov, itd. Zato so se znanstveniki ogreli za izgradnjo ogromnega teleskopa na Lunini površini. Prednost take gradnje se odraža v tem, da na Luni ni toliko motenj, kot na Zemlji. Po nekaterih podatkih naj bi gradnja trajala 15 let, vendar pa je projekt malce vprašljiv. Cena projekta naj bi bila ogromna, denarja pa ni nikoli dovolj. ESA in NASA zaenkrat raje razvijata nove tehnologije,...

14 komentarjev