Slo-Tech - Če smo že pri visokih obletnicah ... včeraj zvečer je minilo 24 let od Linusove prve javne najave njegovega brezplačnega in odprtokodnega UNIX klona za domače računalnike. Iz nje je ob pomoči številnih zanesenjakov (ter sčasoma tudi podjetij) do danes zrasel moderni in zelo uspešni operacijski sistem GNU/Linux.

Zgodba z njim najbrž ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste o nastanku Oken 95 v Redmondu. Linus Torvalds je začel povsem sam, ko je bil še študent računalništva na Helsinški univerzi. Tam se je jeseni 1990 prvič spoznal z UNIX-om (DEC-ovim Ultrixom), ki mu je bil zelo všeč, vendar pa ni tekel na navadnemu smrtniku dosegljivem računalniku. Zato se je odločil, da bo naredil svojo verzijo. Takoj v začetku naslednjega leta je uspel napraskati dovolj denarja za svoj prvi AT PC (Intel 386, 4MB RAMA, 40MB diska) in je v skladu z navodili iz Tannenbaumovega učbenika in njemu priloženega vzorčnega operacijskega sistema Minix začel z eksperimentiranjem. Najprej je spisal preprosti...

Kiberpipa - Naslednji teden bosta potekala kar dva Pipina odprta termina. V ponedeljek, 26.11., Kiberpipa gosti legendo Benjamina Mako Hilla, aktivista na področju prostega programja in svobodne kulture, ki med drugim dela kot raziskovalec v MIT Media Labu, aktivno deluje pri projektih Free Software Foundation, One Laptop per Child, The Debian GNU/Linux Project, Ubuntu, Wikimedia/Wikipedia, Software Freedom International, ... Po predavanju ob 19h sledi pogovor z druženjem.

Torkov POT, ki bo kot običajno ob 19h bo potekal v luči licence GPLv3, kjer bo dr. dr. Matija Damjan povedal nekaj o tem, kaj novega...

Ars Technica - Neprofitna organizacija Free Software Foundation je končno predstavila dokončno, tretjo različico licenčne pogodbe GPL, pod katero se distribuira večina odprtokodne programske opreme. Med procesom priprave je prišlo do mnogih nesoglasij, eno bolj odmevnih je bilo najbrž tisto, v katerem je Linus Torvalds napovedal, da izvorna koda jedra operacijskega sistema GNU/Linux ne bo izdana pod GPL 3. Kakorkoli že, sedaj je zadeva tu, avtorji pa obljubljajo, da so pri pripravi poskušali upoštevati različne pritožbe in komentarje ter ustvarili kompromisno besedilo. Slednje najbrž vsaj delno drži, saj se je Linus že pomiril in pravi, da so možnosti spet odprte.

Izvorna novica.

gpl-violations.org - Pripadniki gibanja s spletne strani gpl-violations.org so že pred časom ukrepali proti podjetju D-Link, ki je v eni od svojih omrežnih naprav uporabilo določene dele Linux kernela v neskladju s pogoji GPL, pod katerimi je omenjen kos kode izdan. Podjetje se je sprva dokaj korektno odzvalo in omenjene izdelke nehalo tržiti, ni pa hotelo povrniti stroškov sojenja in nakupa njihovih naprav strani gpl-violations.org z izgovorom, da GPL po njihovo ni pravno obvezujoč. Zato je nedavno sledila še ena tožba, v kateri so ponovno prevladali odprtokodneži in si priborili zahtevano plačilo, o zadevi pa lahko berete kar na njihovi strani.

Zahvaljujemo se PicNiK-u, ki žal ni imel časa spisati novice, a je zato obvestil nas.

Slo-Tech - John Carmack je na letošnjem QuakeCon-u obelodanil, da bo izvorna koda Quake III objavljena naslednji teden in na voljo za prenos (in uporabo) pod licenco General Public License -GPL.

Za ta korak naj bi se odločil(i) po raziskovanju razvoja iger za prenosne telefone, kot nove, obetajoče platforme.

Novica je objavljena na IGN.com.

Slashdot - 27. septembra 1983 je Richard Stallman poslal v svet oznanilo, da namerava napisati popolni brezplačni nadomestek za UNIX, ki se bo imenoval GNU (GNU NI Unix). K projektu so kmalu pristopili še drugi in tako so se rodila GNU orodja, ki jih ščiti danes dobro znana GPL licenca. Kasneje so programerji povezali GNU orodja z jedrom Linux in rodile so se prve Linux distribucije. Kljub neverjetni uspešnosti Linux jedra pa še vedno razvijajo lastno jedro, imenovano HURD. Marsikatero njihovo orodje najdete tudi v *BSD distribucijah, komercialnih UNIX različicah in na marsikakšnem Windows sistemu.

The Register - Ja, ljudi smo že po naravi sumničavi, še posebej pa kaj hitro izgubimo zaupanje v poznana podjetja oz. ob vsakem najmanjšem indicu pomislimo nekaj 'slabega'. No, nekako takšna je bila moja reakcija, ko je FSF (Free Software Foundation) podjetje Lindows 'opomnila', da je v predoglednih paketih Lindows pozabil vključiti tudi izvorno kodo. Biznismeni se izgovarjajo, da 99 dolarjev vredni paketki itak še niso končna verzija. Jaomene!