Slo-Tech - Novinarji ORF so pridobili interno besedilo osnutka resolucije Sveta EU, ki so jo domnevno že obravnavali pristojni ministri držav članic in ki naj bi jo v bliskovitem postopki dokončno sprejeli v začetku decembra. Resolucija govori o zaskrbljenosti glede terorizma in o nujnosti vpeljave določenih ukrepov, ki bi kriminalcem odvzela dostop do najsodobnejših varnostnih tehnologij pri komunikacijah. Avstrijski mediji so iz tega izpeljali hipotezo, da gre za skorajšnjo prepoved celostnega oz. end-to-end šifriranja, ki ga poznajo tudi številne popularne aplikacije za neposredno sporočanje.

Razlog je seveda nedavni teroristični napad na Dunaju, ki pa so ga po skoraj enotnem mnenju analitikov in medijev zakrivile velike napake pri delovanju avstrijske notranje tajne službe BVT in ne manjko prisluškovanja. Idejo o prepovedi oz. nujnosti vpeljave stranskih vrat pri šifriranju E2E pa tudi po stari celini že več let vztrajno širijo tajne službe držav članic Pakta petih oči.

Natančnejša...

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v sredo, 29. septembra 2010 od 9:00 do 12:15 organizira kolokvij na temo nadzorovanja in zasebnosti z naslovom Ali živimo v (ne)regulirani nadzorstveni družbi?.

Svoje poglede in izkušnje o videonadzorovanju, biološki zasebnosti, internetnem nadzoru in regulaciji zasebnosti bo z nami delilo sedem znanih strokovnjakov iz štirih evropskih držav (William Webster, Charles D. Raab, Ivan Szekely, Karl Löfgren, José R. Agustina, Katalin Parti in Charlotte Bagger Tranberg).

Udeležba na kolokviju je brezplačna.

Slo-Tech - Kot pišejo v Wall Street Journalu, so v Chicagu v preteklih letih v mestu postavili več tisoč nadzornih kamer, sedaj pa jih s pomočjo IBM-a povezujejo v enotno omrežje.

Natančno število povezanih kamer ni znano (ACLU je podatek o tem na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja že zahtevala od mestnih oblasti), znano pa je, da omrežje povezuje 1500 policijskih video kamer, postavljenih na "problematičnih" mestih v mestu.

V omrežje pa se lahko povezujejo tudi video kamere iz zasebnega sektorja - kamere iz avtobusov, šol, podzemne železnice, trgovin, itd. Mestne oblasti ponujajo možnost povezovanja tudi za kamere, ki si jih posamezniki namestijo v stanovanje. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v omrežje z imenom Operation Virtual Shield tako povezanih že 15.000 videonadzornih sistemov.

"Zaradi vaš varnosti vas prosimo, da v sistem čim prej povežete videokamero iz vaše spalnice..."

BBC - Kot poročajo na BBC so nekateri zaposleni v T-Mobilu konkurenčnim podjetjem prodali na milijone osebnih podatkov T-Mobilovih uporabnikom. Konkurenčna podjetja so nato uporabnike, katerih naročniške pogodbe so bile pred iztekom klicali in jim ponujali sklenitev naročniškega razmerja pri njih.

Prodajalcem grozi kazenski pregon ter visoke denarne kazni.

Hmm, pa smo mislili, da naši osebni podatki nikogar ne zanimajo...

Slashdot - Članek v This Is London poroča o strahotni neučinkovitosti videonadzora v Londonu. Mesto z neverjetno pokritostjo s CCTV kamerami - samo z državnim denarjem se je postavilo prek 10.000 kamer - beleži v svojih okrožjih, ki so praktično brez video nadzora, približno enako ali celo višjo učinkovitost kazenskega pregona storilcev relevantnih kaznivih dejanj kot v okrožjih, katerih video nadzor že presega orwellovsko nočno moro.

Avtor se v članku sprašuje tudi o ekonomskih smotrih in učinkih: ali ne bi bilo bolje, da bi 200 milijonov funtov (pribl. 285 miliijonov evrov) porabili za bolje osvetljene mestne površine ali več bolje usposobljenega policijskega osebja, ki statistično dokazano precej bolj pripomore k zmanjševanju nasilja in kriminala?

Da je video nadzor neučinkovit pri dejanskem pregonu ugotavlja tudi San Francisco. Komu na čast se torej kamere postavlja? Kdo nadzira? Koga nadzira?

Quis custodiet ipsos custodes?

Slo-Tech - Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 pojavil internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti,...

Slo-Tech - Logika je preprosta. Če v knjigi nastopi vesoljska ladja, ki odleti na planet Tralfamadore, in se med poglavji se zgodi še kako popotovanje skozi čas, potem zagotovo gre za znanstveno fantastiko. Znanstvena fantastika pa je tisti literarno manjvredni žanr, ki živi na bolšjakih, balkanskih trafikah in študentskih sobah, ki jih naseljujejo čudni poraščeni osebki z nagnjenjem do fantazijskih računalniških iger. Če se v znanstvenofantastično preobleko skrije eden najboljših (proti)vojnih romanov dvajsetega stoletja, obstaja velika verjetnost, da ga bo literarno razgledana javnost in velika večina ženskega prebivalstva najverjetneje spregledala. Tako gre to.

Klavnice pet, ki jo je napisal pred dobrima dvema tednoma preminuli Kurt Vonnegut, na srečo ni doletela tako nemila usoda. Avtorju je zagotovila nesmrtno kulten status, bralcem pa obilne obroke grenkega smeha. Vonnegut je svojo »klavnico« doživel med drugo svetovno vojno, ko ga je leta 1944 – nekaj mesecev po materinem samomoru –...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slashdot - Vsak normalen paranoik ve, da ga lahko pred branjem ali nadzorovanjem misli s strani vladnih satelitov precej učinkovito zaščiti čelada iz aluminija a.k.a tin foil hat. No, vsaj mislili so tako...dokler ni nekaj rezervnih paranoikov na inštitutu MIT preverilo, ali to resnično drži...

...In ugotovitve so za vse normalne paranoike uničujoče! Alu kapa namreč ne samo, da ne ščiti pred daljinskim nadzorovanjem misli preko satelitov - celo ojača določene frekvenčne pasove! Da je zadeva še hujša, ojača ravno tiste, ki jih uporablja vlada ZDA. To so frekvence od 1.2 do 1.4 GHz, ki jih aluminijasta "zaščita" ojača do 20db, frekvenco 2.6GHz, uporabljeno za mobilne telefone pa za 30 db. In vsi...