Slo-Tech - Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (10¹⁵ operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.

Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je...

Guardian - G. Jobs se je dan po uvodnem keynote-u konference WWDC osebno oglasil na seji mestnega sveta v Cupertinu in predstavil načrte za izgradnjo novih delovnih prostorov ("campusa"). Mestni svet mora zdaj načrte pregledati in odobriti, kar sodeč po navdušenju na seji ne bo predstavljalo hujših problemov. Nova futuristična stavba naj bi bila končana v štirih letih, v njej pa bo delalo od 12 do 13 tisoč zaposlenih. .

V krajšem govoru je Jobs orisal tako zdajšnje stanje kot načrte za prihodnost. V obstoječi stavbi dela 2800 od skupno 9 tisoč zaposlenih, ostali pa so nastanjeni v najetih stavbah v bližnji okolici, kar naj ne bi bilo najbolj optimalno. Zato so v bližini campusa pokupili večje zemljišče, kjer so zdaj v glavnem parkirni prostori, ter zarisali načrte....

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Slashdot - Raziskovalci iz Univerze v Antwerpnu so bili pri svojem razvoju topografske opreme soočeni z večnim izivom pomankanja procesorske moči, vendar so namesto običajnega pristopa (izgradnje pravega in tudi primerno dragega superračunalnika) ubrali povsem svež pristop.

Svoj superračunalnik so se odločili zgraditi iz štirih NVidiinih grafičnih kartic GeForce 9800 GX2 in zahvaljujoč Nvidiini tehnologiji CUDA so pri svojem delu dosegli rezultate, ki so presegali zmogljivosti univerzitetnega superračunalnika CalcUA, ki ga je univerza kupila marca 2005 za 3,5 milijona evrov.


Da zahteva takšna procesorska moč tudi spodobno hlajenje je samoumevno - ob neobremenjenem sistemu se GPU-ji grejejo z zavidljivih 55 stopinj celzijami, ob popolnoma obremenjenem in nenavitem sistemu dosežejo temperature 86...

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

Ars Technica - Ta ponedeljek je IBM predstavil svoj novi procesor Power 6, ki postavlja nove mejnike v zmogljivostih strežniških procesorjev. Ima samo dve jedri, ki tiktakata pri frekvenci 4.7 GHz, dva spominska krmilnika, izdelan je v 65-nanometrskem SOI tehnološkem procesu, porabi pa približno toliko, kot njegov predhodnik Power 5+ pri 2,3 GHz. Seveda so rezultati prvih benchmarkov poleteli v nebo; najbližja konkurenca osramočeno zaostaja.

Izvorna novica.

TG Daily - V zadnjih nekaj dneh se na mnogih straneh z IT tematiko pojavljajo poročanja o govoricah, da naj bi se IBM pripravljal na masovna odpuščanja. Izvor cele zadeve je naslednje poročanje, v katerem avtor trdi, da bo Big Blue do konca tega leta izpeljal reorganizacijski projekt LEAN, ki med drugim vsebuje omenjena odpuščanja 100.000 - 150.000 ljudi. IBM, ki bo v najslabšem primeru ohranil dvesto tisoč zaposlenih, kar je še vedno več od HP-ja, govoric zaenkrat ne komentira.

Izvorna novica.

Daily Tech - Kot smo poročali že lansko jesen, bo Los Alamos National Laboratory v New Mexicu v začetku leta 2008 sprejel v svoje prostore superračunalnik z imenom RoadRunner, ki ga trenutno načrtujejo pri IBMu. Novi rekorder in naslednik trenutno vodilnega Blue Gene-a bo opremljen s 32 tisoč procesorji (polovica Opteronov, polovica Cell-ov), njegova računska moč bo približno en petaflop (trilijon operacij na sekundo), zavzemal pa bo dobrih 1100 kvadratnih metrov prostora.

Pojavile so se nove informacije o prihajajočem IBM-ovem monstrumu, tako da lahko zainteresirani kopico podrobnosti o Cestnem dirkaču najdete v izvorni novici na Daily Tech-u.

Ars Technica - Že nekaj časa se odvija zanimiv boj med IBM, velik zagovornik OpenDocument, ter Microsoft, ki podpira svoj lasten Open XML format. Te dni je bilo moč zaslediti veliko napisanega na to temo, tako iz ene kot iz druge strani. Danes je presenetil Microsoft z objavo odprtega pisma, v katerem ostro napada IBM za njihove izjave o Open XML formatu.

Več na to temo si lahko preberete na ars technica.

BBC - Čeprav je Blue gene/L še vedno edini superračunalnik, ki je presegel mejo 100 teraflopov (100 trilijonov operacij na sekundo), njegov rekord je namreč kar 280, na višku pa za kratek čas celo 367 teraflopov, IBM-u to očitno ni dovolj. Načrtujejo namreč izgradnjo novega superračunalnika, zaenkrat poimenovanega Roadrunner. Njegove zmogljivosti naj bi po napovedih segale preko 1 petaflopa (1000 teraflopov) v normalnih razmerah ter 1,6 petaflopa na višku zmogljivosti. Monstrum bo najbrž situiran v Nacionalnem Laboratoriju v Los Alamosu, njegova naloga pa naj bi bila zagotavljanje varnosti in zanesljivosti jedrskega orožja ZDA.

Izvirno novico je na BBC-ju odkril snow. Hvala mu!

IAfrica -

V slavnem Los Alamos National Laboratory iz New Mexica, kjer so med drugim naredili tudi prvo atomsko bombo, so sedaj razvili napravo, ki naj bi olajšala odkrivanje prav takšnih ZlihStvorov™.

Po poročanju IAfrica naj bi naprava delovala na podlagi muonov (subatomskih delcev), ki so del ostanka kozmičnega žarčenja po njegovem vstopu v Zemljino troposfero. Ti, sicer neškodljivi delci, lahko prodrejo tudi do 30 m pod vodo (za primerjavo, rentgenski žarki dosežejo globino le do enega metra) in imajo to lastnost, da se od različnih materialov odbijajo pod točno določenim in merljivim kotom. Gostejši kot je material, večji je kot odboja.

Znanstveniki so sedaj prepirčani, da bodo lahko s to tehnologijo zaznali 1.000 kubičnih centimetrov velik kos urana v velikem železnem zaboju polnem ovac v samo minuti. Vse to seveda ob zelo nizkih stroških. Več o tem.

Konec je 'švercanja' prijateljčki.