Slo-Tech - Pravijo, da so težave s koncentracijo simptom današnjega časa. Preobilica informacij na vseh koncih in krajih naj bi krajšala obdobje pozornosti, tako da smo se na neko vest sposobni osredotočiti le še za zelo kratek čas. Celo ob opravilih, ki jih moramo izvajati v službi, naša misli hitro odtavajo kam stran in včasih se je treba prav prisiliti, da se to ne dogaja (prepogosto). Tavanje misli načeloma štejemo kot nezaželeno lastnost, a razloga za te težave s pozornostjo še nismo dokončno odkrili.

Čedalje več ljud ima diagnosticiran ADHD, razloga pa ne poznamo. Ena izmed bolj priljubljenih...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative...

New Scientist - Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja. Pot do tja je še dolga, a znanstveniki že dolgo časa precej uspešno hodijo po njej. Svoje dosežke bodo predstavili na 12. mednarodni konferenci o sintezi in simulaciji živih sistemov (Alife) v Odenseju na Danskem čez slaba dva tedna, mi pa si poglejmo predogled dosežkov dveh skupin.

Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se...

Heise - Facebook je leta 2004 ustanovil Mark Zuckerberg s sošolci s Harvarda in vse do danes je podjetje ostalo v zasebni lasti. V teh letih je dobilo nekaj finančnih infuzij skladov tveganega kapitala, ki so bile zaradi negativnega poslovnega rezultata nujno potrebne. Še leta 2005 naj bi namreč pridelali 3,6 milijona dolarjev izgube. Prva resna spogledovanja so se zgodila leta 2006, ko se je Yahoo resno zanimal za prevzem podjetja, vsote pa so dosegale milijardo dolarjev. Do končnega dogovora takrat ni prišlo, tudi zaradi optimističnih internih ocen, da naj bi bil Facebook vreden osem milijard dolarjev. Zuckerberg je vztrajno ponavljal, da do ponudbe delnic javnosti (IPO) ne bo prišlo. Hongkonški milijarder Li Ka-shing naj bi leta 2007 v Facebook vložil 60 milijonov dolarjev, transakcije med zaposlenimi in vložki skladov tveganega kapitala v letu 2008 pa naj bi tržno kapitalizacijo podjetja postavljali med vrednost 4 in 5 milijard dolarjev.

Vedno glasnejše pa so govorice, da se bo...

CNet - Svetovni fenomen, ki je v zadnjem času tako eksplodiral v priljubljenosti, da se je prebil celo v grafično podobo razglednic na slovenski EMI, je star pet let. Facebook, brezplačna stran za povezovanje in ohranjanje stika s prijatelji, "prijatelji" in ostalimi znanci, je bil ustanovljen 4. februarja 2004.

Vse skupaj se je začelo na ameriški vzhodni obali. Mark Zuckerberg in njegovi prijatelji so tistega leta na Harvardu ustvarili TheFacebook, ki je dopolnjeval puste letne zbornike brez slik. Sprva je bilo članstvo zelo omejeno, saj je Zuckerberg zraven pustil le druge študente na Harvardu, ker je presentljivo zelo povečalo zaželenost projekta in hkrati omogočilo nadzorovano rast. Sčasoma so ga razširili še na druge univerze v Bršljanovi ligi, začenši s Stanfordom, Yalom in Columbio. Od takrat je Facebook počasi, a zanesljivo rastel, omogočili so registracijo s poljubnim elektronskim naslovom, ne le univerzitetnim, dodali so nove storitve, denimo slikovne albume, na katerih je...

Daily Tech - Eno od bolj zanimivih dejstev, po katerem je znan Bill Gates (in še kopica drugih najbogatejših ameriških poslovnežev), je to, da ni nikoli zaključil študija. Z rosnimi dvajsetimi leti je namreč pustil Harvard in posvetil svoje življenje Microsoftu, kar se mu je vsekakor obrestovalo, vseeno pa je bil manko diplome do sedaj gotovo ena od bolj priljubljenih tem za zbadanje softverskega mogotca. Kakorkoli že, na Harvardu so prišli do zaključka, da si Gates za vse svoje dosežke v informacijski tehnologiji zasluži častno diplomo. Prejel jo bo sedmega junija, ko bo izvedel tudi otvoritveni govor na uradni podelitvi diplom, poroča Daily Tech.

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

Technology Review - Na Technology Review so napisali nov članek o nanotehnologiji. Če vas zanima vpogled v prihodnost, ga le preberite.

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...