DFD - Osemindvajstega marca bo Free Software Foundation Europe (FSFE) organiziral že redni Document Freedom Day, dan obeležja pomena in nujnosti uporabe odprtih zapisov datotek. Promocijski in izobraževalni dogodki bodo potekali v tako rekoč vseh državah Evrope in Južne Amerike (zemljevid), kjer bodo predstavniki lokalnih fellowshipov javnost in predvsem državno upravo opozorili na pomen uporabe odprtih zapisov.

Odprti zapisi, med najbolj znanimi HTML (splet), ODF (dokumenti), PDF (dokumenti, obrazci), OOXML (Microsoftov zapis za...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Ubuntu.si - Pri iskanju prostega programja, predvsem alternativ obstoječemu zaprtokodnemu programju se številni uporabniki soočajo s premajhno informiranostjo. A to se počasi spreminja.

K večji informiranosti uporabnikov bo tako gotovo pripomogla tudi spletna stran FOSSForUs (Free Open Source Software for Us), ki je namenjena vsem, ki bi na svojih računalnikih želeli brezplačno, a legalno uporabljati prosto programsko opremo.

Spletna stran ponuja brskanje med programjem glede na funkcionalnost programja ali pa iskanje alternativ zaprtokodnemu programju, vsak odprtokodni program pa vsebuje opis z zaslonskimi posnetki ter oceno uporabnikov.

Seveda pa je marsikateri odprtokodni program brez konkurence...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Slashdot - Prejšnji mesec je na spletu zaokrožila novica, da se Rusija pripravlja na izdelavo lastnega operacijskega sistema, ki bo osnovan na Linuxu, s čimer se želijo rešiti izpod Microsoftovega jarma.

Zdaj je znanih nekaj več podrobnosti o projektu. Za zdaj najverjetnejši kandidat je Fedora, saj so Rusi organizirali sestanek z Wernerjem Knoblichom, podpredsednikom divizije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) Red Hata, kjer so govorili o razvoju proste programske opreme v Rusiji. Beseda je tekla o ustanovitvi posebne ruske skupine razvijalcev Ruske Fedore, ki bi bila odskočna deska za razvoj lastnega operacijskega sistema.

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Taipei Times - Tudi na Tajvanu, ki je v 80. in 90. letih slovel kot eden glavnih proizvajalcev računalniške opreme, so spoznali, da se Linux po svetu vedno bolj uveljavlja, da bi lahko odhodke v Redmond oklestili za četrtino in da prevelika odvisnost od enega proizvajalca ni nujno najbolj optimalna rešitev.

Central Trust of China (Tajvan se namreč uradno imenuje Republika Kitajska, v nasprotju z veliko komunistično sosedo Ljudsko republiko Kitajsko), ki je med drugim zadolžen tudi za dobavo računalniške opreme šolam in vladnim ustanovam, je tako odločil, da morajo od sedaj biti vsi namizni računalniki, ki jih bo kupil prek razpisov (okoli 120.000 v naslednjih dveh razpisih), kompatibilni z Linuxom, torej brez komponent, ki bi bile podprte samo pod Okni™.

Seveda proizvajalcem ne bodo verjeli zgolj na lepo besedo, zato so zadolžili Tajpejsko računalniško združenje (TCA), da pogoj kompatibilnosti z Linuxom preveri pri vseh proizvajalcih, ki želijo sodelovati na razpisih. Do sedaj so že prižgali...

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.

Slashdot - Tokrat izjemoma kopija celotne novice:

" In its October 20th issue the Economist reports from Ljubljana that 'Slovenia may be Europe's most Internetted government', including 'holding most of its cabinet meetings online'. There is some information at the Slovenian e-government site, in particular check out their detailed strategy for e-commerce in public administration."

Sam sicer mislim, da ni vse tako rožnato (da o fijasku z Microsoftovo rešitvijo za elektronsko obračunavanje DDVja za davčno upravo ne govorimo), ima pa naša e-vlada tudi nekaj dobrih lastnosti. Rekel bi edino da moramo bolj poslušati MID kot CVI, saj se MID bolj bori za odprte standarde (pa še open source podpirajo :)