TG Daily - Tak je naslov poročila (PDF), ki ga je izdelal Nacionalni komite za delo v ZDA. V njem obravnavajo problematiko mladih delavcev, ki delajo v računalniških tovarnah na Kitajskem. Zahodna podjetja so ogromno delovno intenzivnih nalog prestavila na Kitajsko in v druge azijske države, kjer je delovna sila cenejša. Zatrjujejo nam, da so tam življenjski stroški in standard toliko nižji, da kljub nižjemu plačilu delavci normalno preživijo. Poročila, kot je tole, kažejo drugo plat resnice. Zaposlitve ne definirajo samo juani, ampak tudi čas, kakovost delovnega okolja, zdravje in osebne svoboščine. In ti so bolj podobni modernemu suženjstvu kakor prostovoljnemu delovnemu razmerju na papirju enakovrednih partnerjev.

To pot so si...

CNet - Xiaobo Liu je bil profesor književnosti in glasen kritik kitajskega enostrankarskega političnega sistema. Lanskega decembra so ga priprli, ker je pomagal napisati Listino 08, ki so jo objavili 10. decembra 2008 (mednarodni dan človekovih pravic) in jo je podpisalo 10.000 zagovornikov. V njej kitajski intelektualci terjajo ločitev oblasti, spremembo ustave, pravico do svobodnega govora, združevanj in vere, zaščito zasebne lastnine itn. Do teh dni je bil obstoj te listine v tujini malo znan, a so si kitajske...

Slashdot - Po dobri stari navadi so se kitajski veljaki spet odločili blokirati stran, ki bi utegnila povečati védenje o svetu in zamajati komunistične vrednote. Tokrat je na udaru različica novic Wikinews v kitajskem jeziku, medtem ko je angleška verzija na Kitajskem še vedno normalno dosegljiva. Kaj jih je tako razpenilo, da so potegnili kabel iz usmerjevalnika, ni znano. V preteklih podobnih akcijah so jim šle v nos vesti o občutljivih temah, kot so Tajvan, Tibet, Trg nebeškega miru ipd. Wikinews jih je optimistično zaprosila za izjavo, a se še niso utegnili odzvati. Mimogrede spomnimo, da ima Kitajska zelo ambivalentne občutke do projektov Wiki - samo Wikipedijo so blokirali že mnogokrat, nazadnje po zaključku lanskih olimpijskih iger, ko so nenadoma pozabili na vse obljube o prostem dostopu do spleta.

The Register - Spletna organizacija Internet Watch Foundation, ki jo podpirata Evropska unija in Velika Britanija ter mnogo ponudnikov dostopa do interneta in ki skrbi za preganjanje neprimernih in nedovoljenih vsebin na spletu, je na svoj črni seznam dodala Wikipedijo. Kaj se dogaja? V četrtek so upravljavci na angleški Wikipediji opazili nenaden porast števila dostopov z nekaj IP-jev. Ugotovili so, da gre za proxyje šestih angleških internetnih ponudnikov, ki so svoje stranke preusmerjali k Wikipediji prek njih. To so naredili, da bi preprečili dostop do članka Virgin Killer, ki po odločitvi IWF vsebuje otroško pornografijo. Problematična naj bi bila naslovnica albuma.

Taka odločitev ima nekatere zanimive posledice. Če na Wikipediji onemogočijo urejanje stran enemu izmed takšnih obiskovalcev zaradi vandalizma, bodo hkrati odrezali cel kup povsem dobronamernih uporabnikov, ki bi radi neprijavljeni popravili netočnost ali dve. Wikipedija strani noče umakniti, saj da se zavzemajo za prost dostop...

Slashdot - O svobodi na Kitajskem pri brskanju po internetu je bilo prelitega že mnogo črnila, skupni imenovalec pa ostaja kitajski požarni zid, ki skrbi, da Kitajci ne stikajo po straneh, ki oblastem niso povšeči. Če vas zanima, kaj in kako točno vidijo Kitajci, si lahko prenesete vtičnik za Firefox, ki vam omogoča to doživeti. Počasno nalaganje strani, čakanje v nedogled, nepojasnjena nedosegljivost določenih strani so sintagme, s katerimi najverneje opišemo tako izkušnjo, poroča Slashdot. Ker vtičnik preusmerja promet na kitajski proxy, ni nujno, da bo deloval dolgo.

BBC - BBC poroča, da je Ljudska republika Kitajska po letih blokade strani BBC v angleščini končno prenehala s tem nesmiselnim početjem. Uradnega sporočila kitajske oblasti niso posredovale, kakor tudi niso nikoli objavile, da bi karkoli blokirale, vendar BBC-jevi novinarji na terenu opažajo, da lahko dostopajo do strani, ki so bile prej nedostopne.

Bralci so od navdušenja planili po BBC-jevih strežnikov, ki so namesto običajnih nekaj sto v torek zabeležili 16.000 obiskovalcev s Kitajskega. Oblasti so v pričakovanju olimpijskih iger obljubile, da bodo novinarjem omogočile več svobode pri delu. Verzija novic v kitajskem jeziku ostaja nedostopna. Klik!

Ars Technica - Med tem, ko še ni povsem jasna usoda MIT-ovih otroških prenosnikov po 100 dolarjev, so se podobnega izziva lotili tudi v "Osrednjem cesarstvu" (kot Kitajci pravijo svoji domovini). Podjetje YellowSheepRiver, iz nekdaj portugalskega Macaa, je tako izdelalo prototip "kitajskim" plačam prijaznega računalnika Municator za 150 dolarjev, ki je v precejšnji meri plod domačega znanja.



Strojno srce bo predstavljal 64-bitni procesor arhitekture MIPS, s taktom med 400 in 600 MHz, s čimer bo primerljiv Intelovemu procesorju Pentium 3. Delovnega pomnilnika (RAM) bo na voljo 256 MB, za prikaz bo skrbela kartica ATI Radeon 7000, s podporo VGA in S-video, shranjevanju podatkov pa bo služil 40GB...

Slo-Tech - Kitajska cenzura interneta je še skoraj pregovorna, prav tako pa je tudi znano, da se Google podreja kitajskim cenzorjem.

Če vas zanima kako izgleda kitajska cenzura v praksi pa vam ni treba na Kitajsko. ComputerByteMan je namreč pripravil posebno spletno stran, kjer si lahko ogledate cenzurirane in necenzurirane iskalne zadetke.



Proti takšnemu omejevanju pa se skušajo poleg razvijalcev Tora boriti tudi raziskovalci na Univerzi v Torontu, ki razvijajo program Psiphon.

Program bo omogočil izogibanje požarnim zidovom (predvsem tim. Great Firewall of China) in sicer tako, da bodo uporabniki interneta iz represivnih držav s pomočjo šifriranih zahtevkov preko tujine dostopali do necenzuriarnih vsebin.

Mimogrede: Alec Muffet je v Googlovem cenzorskem programu pred kratkim odkril majhnega hrošča,...

Slashdot - The Globe and Mail poroča o novih ukrepih, h katerim se je zatekla Kitajska pri cenzuri interneta. Tokrat so preprosto blokirali spletno enciklopedijo Wikipedijo, s čimer so Kitajce odrezali od enega največjih virov nepristranskih informacij. To je sicer že tretja blokada dostopa do te enciklopedije po prvih dveh v letu 2004 zaradi nepristranskih člankov o 'prepovedanih temah', kot so Tajvansko gibanje za neodvisnost, avtonomiji v pokrajini Tibet in študentski vstaji na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Zaradi vnovične blokade dostopa do informacij so kitajski intelektualci zelo zaskrbljeni, neki kitajski prostovoljec v projektu Wiki pa celo piše, da "je takšno dejanje podobno, kot če bi jim odrezali jezik in glas oz. jim zaprli oči". Mnogi poudarjajo, da je Wikipedija prvovrsten vir informacij, tako da so sedaj znanstvenoraziskovalno delo, izobraževanje in javen dostop do informacij otežkočeni. Naj omenimo še, da to ni edini primer cenzure interneta na Kitajskem. V preteklem...

MSNBC - MSNBC ter MMC rtvslo poročata, da bo Kitajska zahtevala registracijo vseh uporabnikov mobilnih telefonov. Uporabniki predplačniških mobilnih storitev, katerih je po pisanju virov na Kitajskem okoli 200 milijonov, se bodo tako morali registrirati pri svojem mobilnem operaterju. V kolikor posameznik tega ne bo storil, bo prišlo do blokade njegove telefonske številke.

Zakon, ki zahteva registracijo mobilnih uporabnikov, naj bi po besedah ministra za informacijsko tehnologijo prispeval k zmanjšanju števila telefonskih goljufij ter nezakonitega brezplačnega pošiljanja SMS sporočil.

Postavlja se vprašanje, ali je zgornja utemeljitev potrebe po registraciji uporabnikov mobilnih telefonov resničen odraz zakonodajalčevega namena, ali pa je namen zakona lažji nadzor domnevnih nasprotnikov kitajskega političnega režima.

Dodajmo, da je v Italiji že danes potrebno ob nakupu predplačniškega mobilnega paketa predložiti osebni dokument. O morebitnih podobnostih in namenih, tudi v luči...

Reuters - Po poročanju agencije Reuters so na Kitajskem zaprli okoli 1600 internetnih vstopnih točk (kiber kavarn) od 1,8 milijona pregledanih v preiskavi. Vzrok temu ukrepu bi naj bil, da so lastniki vstopnih točk dovoljevali mladoletnim osebam, seveda za določeno vsoto, igranje njim neprimernih iger. Pod to kategorijo po njihovem spadajo nasilne igre in igre namenjene odraslim osebam. Poleg zaprtja pa so jim kitajske oblasti naložile tudi kazni v skupni vrednosti 12,1 milijona dolarjev.

"Pornografija, igre na srečo, nasilje in podobni problemi imajo negativne posledice na zdravo razvijanje interneta na Kitajskem," pravi Zhang Xinjian, drugi na oddelku za marketing na kitajskem ministrstvu za kulturo, po poročanju novinarske agencije Xinhua.

Slo-Tech - Skvot ASCII (Amsterdam Subversive Center for Information Interchange), prostor z brezplačnim javnim dostopom do spleta, ki ga ustvarjajo in vzdržujejo hekerji in politični aktivisti in ena glavnih inspiracij za nastanek Kiberpipe je doživel novo policijsko evikcijo. Za dvig zavesti o problematiki je tule njihov preveden manifest:

Center ASCII je bil vzpostavljen z reciklažo starih računalnikov in z uporabo izključno prostega programja (GNU GPL - splošna javna licenca GNU). S tem je skupina omogočala javnosti širši dostop do informacijske tehnologije. ASCII je kolektiv svobodno-avtonomnih posameznikov, tehnično usposobljenih in politično zavednih hekerjev ter razvijalcev računalniških programov.

Trenutna lokacija centra ASCII - Kinkerstraat 92 v Amsterdamu, ni ne prvi ne zadnji prostor, kjer se hekerji borjio za osvoboditev izpod komercialnih pritiskov, ki manipulirajo s tehnologijo in z možnostjo javnega dostopa do slednje. Pravica do komunikacije je pravica vsakogar,...

Slashdot - Če je v Sloveniji pred kratkim precej razburjenja povzročila zahteva, da ponudniki dostopa do interneta krijejo stroške naprav za prestrezanje internetnega prometa, pa imajo v Kanadi malce drugačne skrbi.

The Globe and Mail namreč poroča (povzetek na Slashdotu), da je kanadska policija predlagala, da bi uporabniki telefonov in interneta mesečno plačevali okrog 25 centov "za kritje stroškov prisluškovanja teroristom in ostalim kriminalcem".

Lahko torej v prihodnosti pričakujemo, da bomo uporabniki telekomunikacijskih storitev za to, da nam bodo lahko prisluškovali, morali še plačevati?!?

Yahoo News - Kitajski Veliki Brat se je odločil prestaviti v višjo prestavo.
Yahoo namreč poroča, da so se na Kitajskem odločili cenzurirati SMS sporočila v realnem času.

Kitajska tehnologija namreč omogoča prestrezanje vseh SMS sporočil, le-ta pa so nato pregledana s posebnimi algoritmi, ki izločijo vsa goljufiva, obscena in pornografska sporočila, ter seveda tudi tista, ki so povezana z "političnimi govoricami" in "reakcionarnimi opazkami". O sporočilu je seveda nemudoma obveščena najbližja policijska postaja, podobno avtomatizirano in predvsem hitro pa bo verjetno tudi kaznovanje.

Kitajci torej ponovno dokazujejo, da tehnologija Velikega Brata v praksi že deluje, vprašanje, ki se mi ob tem zastavlja pa je, katero zahodno podjetje jim je prodalo oziroma pomagalo razviti to tehnologijo?

Sedaj pa namesto "politične govorice" in "reakcionarne opazke" vstavite "terorizem" in "napad na demokratične vrednote", namesto "Kitajska" pa ime poljubne zahodne države...

Slashdot - Kot lahko veste, je cenzura prisotna tudi v internetu. Uporabniki jo nekako še toleriramo, če nam preprečuje dostop do raznih pedofilskih ali podobnih strani, ki niso primerne in nikakor ne sodijo v internet, toda ravnanje kitajskih cenzorjev, vsaj po mojem mnenju, presega meje dobrega okusa. Po poročanju Slashdota, naj bi bila kitajska cenzura precej stroga, a Kitajci so vseeno mislili, da se bo vse skupaj malce umirilo, saj so lahko kitajski uporabniki končno dostopali do novic na CNN, čeprav do nekaterih člankov še vedno niso imeli dostopa. Seveda tudi Kitajci radi kaj poiščejo po internetu z uporabo raznih spletnih iskalnikov - recimo Googla. Po poročanju naj bil Google kot iskalnik na Kitajskem vedno bolj popularen, zato je bil Kitajcem onemogočen dostop tudi do njega. Zakaj? Kaj vse se je motalo v glavah kitajskih cenzorjev najbrž ne bomo nikoli izvedeli, toda nekateri menijo, da je bil Google onemogočen zaradi tega, ker naj bi si lahko Kitajci ogledali cenzurirane strani...