Heise - Deželni minister za gospodarstvo, promet in deželni razvoj v nemški zvezni deželi Hessen, Dieter Posch, je napovedal, da bodo zaslužek od prodaje koncesij za radiodifuzijske frekvence investirali v gradnjo optičnega omrežja, če se bodo njegovi kolegi s tem strinjali. Konec maja so namreč dokončali dražbo 360 MHz frekvenčnega pasu, za kar so iztržili 4,4 milijarde evrov. Frekvenčni pas se je sprostil s prehodom na digitalno oddajanje, sedaj pa so ga zakupili mobilni operaterji Deutsche Telekom, Vodafone, E-Plus in O2-Telefónica.

Iz izkupička bodo najprej poplačali zgodnje uporabnike frekvenc, a bo ostalo še kar nekaj milijard presežka. Ta denar želi Posch uporabiti za gradnjo optičnega omrežja po deželi, saj jim v nasprotnem primeru po njegovem mnenju grozi odrezanost od modernih komunikacijskih kanalov. Po študijah namreč tretjina nemškega prebivalstva ne more dobiti širokopasovne internetne povezave.

Kaj pa pri nas?

Reuters - Prejšnji teden je organizacija BSA, ki preganja uporabnike nelegalne programske opreme, izdala svoje letno poročilo (PDF) o globalnem piratstvu. V njem ugotavljajo, da se je stopnja piratstva zvišala, saj naj bi bilo 41 odstotkov vse nameščene programske opreme nelicenčne. Leto prej je ta delež znašal le 38 odstotkov. Škodo, ki naj bi jo razvijalci imeli zaradi tega, ocenjujejo na 53 milijard dolarjev. Rasla pa je tudi prodaja programske opreme, ki se je okrepila za 14 odstotkov in v letu 2008 dosegla vrednost 88 milijard dolarjev, tako da jim posebej hudo že ni.

Stopnja piratstva naj bi bila najnižja v ZDA, kjer se vrti okrog 20 odstotkov, povsem drugače pa je naprimer na Kitajskem, kjer je kar 80-odstotna. Tudi Rusija ne blesti prav posebej, saj ima črne verzije programov 68 odstotkov računalnikov. Najslabše je v Gruziji, Bangladešu, Armeniji, Zimbabveju, Šri Lanki, Azerbajdžanu in Moldaviji (merjenje stopnje piratstva v državah, kjer niti fizična lastnina ni kaj posebej sveta...

Slo-Tech - Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 pojavil internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti,...

Slashdot - Zaradi precejšnjega števila pobeglih podatkov s trdih diskov različnih vladnih organizacij, so se v ZDA odločili da bodo diski vseh njihovih vladnih računalnikov od zdaj naprej uporabljali polno enkripcijo diskov. V dokumentih na straneh ameriške vlade so tudi omenjene zahteve in spisek podjetij, katerih izdelki se potegujejo za mesto na diskih vladnih računalnikov.

Namestitev zmagovalnega izdelka bi naj bila največja implementacija katerekoli programske opreme do zdaj, saj naj bi zadevo namestili na več milijonov računalnikov.

Izvorna novica.

Slashdot - Vsak normalen paranoik ve, da ga lahko pred branjem ali nadzorovanjem misli s strani vladnih satelitov precej učinkovito zaščiti čelada iz aluminija a.k.a tin foil hat. No, vsaj mislili so tako...dokler ni nekaj rezervnih paranoikov na inštitutu MIT preverilo, ali to resnično drži...

...In ugotovitve so za vse normalne paranoike uničujoče! Alu kapa namreč ne samo, da ne ščiti pred daljinskim nadzorovanjem misli preko satelitov - celo ojača določene frekvenčne pasove! Da je zadeva še hujša, ojača ravno tiste, ki jih uporablja vlada ZDA. To so frekvence od 1.2 do 1.4 GHz, ki jih aluminijasta "zaščita" ojača do 20db, frekvenco 2.6GHz, uporabljeno za mobilne telefone pa za 30 db. In vsi...

CD Freaks - Verjetno se še vsi spominjate izdaje orodja DeCSS, katerega mlademu avtorju je uspelo prebiti zaščito CSS, ki se še danes uporablja na DVD diskih, ki vsebujejo filme. Dogodek je bil zelo odmeven in je poleg mnogih tožb prinesel tudi novo zaščito za prihajajoči standard - Audio DVD. Po prvotnih načrtih naj bi omenjeni mediji vsebovali le malce naprednejšo verzijo zaščite CSS, ob njenem razbitju pa se je glasbena industrija podala v iskanje nove zaščite in rojen je bil CPPM (Content Protection for Pre-recorded Media).

Ker glasbeni posnetki na DVDjih nikoli niso dosegli pretirane popularnosti, je zaščita do pred kratkim ostala nepremagana. Zanimiv je predvsem pristop, s katerim so se (zli?) programerji prebili mimo nje. Zaščita namreč sploh ni bila razbita, uporabljena so bila programska orodja, namenjena poslušanju Audio DVDjev, ki so vsebino takšnih diskov sposobna dekriptirati. Takšne nezaščitene podatke hudobno orodje nato samo še preusmeri z zvočne kartice na trdi disk in že je ...

Slo-Tech - Nemškim raziskovalcem je uspel nov preboj na področju zgoščevalnih funkcij. Pozimi se je začelo z nekaj teoretičnimi prebliski in končalo z metodo za generiranje certifikatov X.509, med katerimi lahko prosto prenašamo podpise, ker imajo zgoščeni z funkcijo MD5 enako vrednost (zaradi nekaterih težav z ohranjanjem tajnosti zasebnih ključev, če lahko napadalec izbere besedilo, ki ga bomo podpisali, se vedno podpisuje kratek niz znakov, dobljen iz dokumenta s kriptografsko zgoščevalno funkcijo in ne dokumenta samega).

V vmesnem času je raziskovalcem kar nekaj zgoraj omenjenih metod uspelo v rahlo modificirani obliki uporabiti tudi za igranje z zgoščevalno funkcijo SHA1.

V zadnjih dneh pa je bila celotna zgodba dvignjena na popolnoma nov nivo. Raziskovalcem je namreč uspelo ustvariti dva smiselna dokumenta z enako MD5 vrednostjo (torej lahko zanju uporabimo isti elektronski podpis).

Glede na to da sta algoritma MD5 in SHA-1 le majhna popravka algoritma MD4, lahko v bližnji...

MODTHEBOX - Modifikacij v pravem pomenu besede dandanes že primankuje. Predvsem zaradi že izrabljenih idej in vse "modifikacijske krame", ki se je da danes kupiti v vsaki malo bolje založeni računalniški trgovini. Če vam primankuje idej in če ste se kdaj vprašali, kaj narediti s staro vojaško čelado, multimetrom, napajalnikom, "kretnico" (switch) ter še nekaj malenkostmi, potem si poglejte tale članek, v katerem je avtor vse prej naštete stvari vgradil v vojaško čelado iz druge svetovne vojne. Ideja je zelo zanimiva, in čeprav izvedba ni najbolj profesionalna, je vsekakor vredna ogleda!

I Am Not A Geek - Spomnim se, ko smo se, med inspiracijami ter v afektu modificiranja mojega ohišja (tega je sicer že dve leti) spravili delati okrogle kable. Olfa nož, malo iznajdljivosti, dosti mirne roke ter kakšnih deset kil lepilnega traku - in kabel je bil nared! Z nakupom svojega prvega ATA66 diska sem tudi zamenjal kabel iz 40 na 80-žilnega, a si zaradi ozemljitvenih žic med nosilkami signala nisem upal narediti okroglega kabla, saj sem se bal, da bi to vplivalo na hitrost prenosa. S tem vprašanjem so se ubadali tudi na Iamnotageek.com ter ugotovili, da opaznega vpliva na prenos podatkov ni. Sedaj veste [:D].