»

David Cameron gleda CSI

Clegg, May, Cameron.

BBC - Ideja, da uporabniki interneta po neki logiki nimamo več nobenega pričakovanja do zasebnosti, je ponovno na mizi britanskega parlamenta.

Lani poleti, tako rekoč takoj po prvi izpovedi ameriškega žvižgača Edwarda Snowdena, je bila britanska notranja ministrica Theresa May (na prvi sliki, v sredini) primorana prekiniti delo na predlogu novega zakona o hrambi prometnih podatkov (Draft Communications Data Bill, javnosti znan kot Snoopers' charter). Zakon bi razširil obvezno hrambo prometnih podatkov tudi na ponudnike spletnih strani, že skladne ISP-je pa bi obvezal še k izvajanju deep packet inspectiona in ekspeditiranih blokad spletnih strani. Vse to seveda zgolj na golo pisno prošnjo policije (kdo pa še rabi sodne odredbe). Zavoljo vse gonje proti zlorabam s strani varnostno-obveščevalne službe GCQH ji je podpredsednik vlade Nick Clegg (na levi) namreč sporočil, da trenutno pač ni...

32 komentarjev

Napad v Oslu: igre niso krive, spet stare debate o nadzoru interneta

Modern Warfare 2

Slo-Tech - Čeprav med igranjem nasilnih iger in nasilnim vedenjem obstoji korelacija, kljub mnogo raziskavam še nikomur ni uspelo dokazati vzročno-posledične povezave. Rezultat raziskav so namreč diametralno nasprotni - da igre zmanjšujejo kriminal pa vse do prepovedi nasilnih iger zaradi streljanja. Le malo časa je trajalo, da so se pojavile prve špekulacije, da je bil tudi pokol v Oslu povezan z igranjem nasilnih iger. Morilec Anders Behring Breivik je namreč v svojem manifestu med drugim zapisal, da je Modern Warfare 2 odličen za vadbo streljanja, ker Evropejci pač nimamo možnosti vaditi v resničnem življenju kot na Bližnjem vzhodu.

Avstralci so lani po pregledu vseh študij ugotovili, da ni dokazov, da igre povzročajo nasilno vedenje. Še dlje...

40 komentarjev

Tudi SOVA analizira prometne podatke?

Slo-Tech - Včeraj je RTV Slovenija objavila intervju z Iztokom Podbregarjem, direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Tema intervjuja je bila dejavnost SOVE v obdobju po 11. septembru, ter vloga obveščevalne dejavnosti pri zagotavljanju (nacionalne) varnosti na splošno. Zanimiv pa je Podbregarjev odgovor na vprašanje, ali so bili v Sloveniji na podlagi podatkov Sove že kdaj prijeti osumljeni v povezavi s terorizmom.

Podbregarjev odgovor se glasi: "
Ne, v Sloveniji takega primera ni, so pa bile pristojnim organom posredovane določene informacije o tem, da so ljudje, ki so bili povezani s terorizmom, ali prečkali Slovenijo, ali pa se v njej zadrževali. Da pa bi bil kdo neposredno pred izvedbo terorističnega dejanja, oziroma se nanj pripravljal v Sloveniji, takšnih podatkov nismo imeli. Dejansko pa spremljamo različne situacije in nekatere povezave, ki kažejo na to, da so določeni posamezniki na neki način, npr. po načinu komuniciranja, vpeti v takšne mreže.
".

Kaj natančno ta...

15 komentarjev

Hramba prometnih podatkov kot orodje boja proti piratstvu?

Slo-Tech - DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih...

46 komentarjev

Notranji ministri soglasno o hrambi prometnih podatkov

BBC - Evropski notranji ministri so na nedavnem srečanju v Luxemburgu dosegli soglasje, da je potrebno prometne podatke o telefonskih pogovorih hraniti vsaj 12 mesecev, podatke o uporabi elektronske pošte pa vsaj pol leta. Ministri so na srečanju pooblastili britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka, da začne pogajanja z Evropskim parlamentom za dosego soglasja glede obvezne hrambe prometnih podatkov. Znano je, da parlament hrambi prometnih podatkov ni naklonjen, kar je potrdil tudi 27. septembra, ko je zavrnil predlog direktive, ki ga je pripravil Svet za notranje zadeve in pravosodje.

Clarke je glede sprejemanja direktive izjavil, da bodo vlade sprejele direktivo brez sodelovanja Evropskega parlamenta (torej v okviru tretjega stebra, op.p.), če slednji do konca leta ne bo izglasoval sprejetja le-te. Britanski notranji minister namreč želi, da bi bila direktiva sprejeta še v času, ko Evropski uniji predseduje Velika Britanija. S svojo izjavo pa je še bolj presenetila danska...

44 komentarjev

Stališče ministrstva za pravosodje glede hrambe prometnih podatkov

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

67 komentarjev

Ko terorizem prav pride

Slo-Tech - Mišo Alkalaj je za privacyblog.net napisal prispevek o terorizmu kot izgovoru za omejevanje človekovih pravic zaradi strahu političnih elit pred “drugo svetovno velesilo” - javnim mnenjem. Zaradi tega naj bi vlade želele povečati nadzor nad posamezniki, tudi s predlagano obvezno hrambo prometnih podatkov.

Iz prispevka:

Predstavljajte si, da zakon o obveznem hranjenju prometnih podatkov že velja in da nekje, recimo v Rimu, poči bomba. Nekaj dni pozneje vas obišče policija ter vas povabi na »informativni pogovor«, ker je s pregledom podatkov o vašem deskanju po internetu ugotovila, da ste nekajkrat obiskali spletno mesto, ki ga je prebiral tudi kateri od osumljenih bombašev. Ste torej osumljeni najmanj simpatiziranja s terorizmom, ali če bi upoštevali predloge britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka – s tem, ko ste obiskovali terorizmu naklonjeno spletno mesto, ste dejansko vadili za izvedbo terorističnega dejanja. In po predlogu istega britanskega notranjega ministra bi...

20 komentarjev

Začela se je akcija proti predlagani hrambi prometnih podatkov

Slo-Tech - Evropski minister za pravosodje ter Evropska komisija želijo kot ukrep v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu uvesti hranjenje podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah vseh Evropejcev.

Iz shranjenih prometnih podatkov bo mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je komu telefoniral ali poslal elektronsko sporočilo, kdo in kdaj je obiskal katero spletno stran ter celo to, kje se je kdo nahajal, ko je imel s seboj svoj mobilni telefon. Telekomunikacijske družbe ter ponudniki internetnih storitev bi morali shranjevati vse podatke o svojih strankah. Dostop do njih bi imeli evropski organi pregona ter...

84 komentarjev

Minister Mate o nadzoru telekomunikacij

Slo-Tech - Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je...

25 komentarjev

EU pripravlja ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov od enega do treh let

Slashdot - EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti...

31 komentarjev

Dnevi Jožefa Stefana

Slo-Tech - Inštitut Jožef Stefan organizira Dneve Jožefa Stefana, ki bodo potekali od 22. do 26. marca v spomin na 24. marec 1835, ko se je rodil Jožef Stefan, najuglednejši slovenski fizik, po katerem se imenuje tudi eden izmed fizikalnih zakonov. Namen prireditve je širjenje zanimanja za znanost, zato bodo znanstveniki v svojih predavanjih govorili o jedrski energiji in radioaktivnih odapadkih, funkcionalni 4D-vizualiziaciji proteolize in o vplivu pridružitve EU na znanost. Odprli bodo razstavo slik Nikolaja Beera, podelili nagrade, zlate znake Jožefa Stefana, ki so si jih prislužile najboljše doktorske dizertacije v zadnjih treh letih, 25. marca pa bo dan odprtih vrat. Klik!

4 komentarji