Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Microsoft - Da je med tem tednom potekala Microsoft-ova PDC konferenca smo na Slo-Techu že poročali, vendar enega izmed bolj sočnih bonbončkov še nismo omenili. Microsoft je namreč najavil in predstavil svojo t.i. cloud computing rešitev.

Oblačno računanje je prvi predstavil Amazon s svojim EC2 sistemom, vendar pa so se v zadnjem obdobju pojavile tudi alternative iz drugih taborov računalniške industrije (Google Apps Engine in IBM-ov Blue Cloud). Microsoft, ki naj bi na svoji danes predstavljeni ponudbi začel delati nekoliko preden je Amazon predstavil EC2, dokončno pa bo produkcijo uporaben v drugi polovici naslednjega leta.



Windows Azure Microsoft opisuje kot operacijski sistem za svoje Azure Service Platform storitve, v okviru katerih...

ZDNet - Zvezno vrhovno sodišče ZDA, države ki je najbolj radodarna pri dodeljevanju različnih, tudi programskih patentov, je vzelo pod lupo "očitnost" patentov. Ena od zahtev pri dodelitvi patenta je namreč to, da patentirani "izum" povprečnemu predstavniku stroke ni očiten. Kakšna je bila praksa do sedaj, je vsakomur ki področje vsaj malo spremlja, jasno glede na množico očitno očitnih patentov (sicer pa si lahko nekaj očitnih pogledate na tem spletnem mestu). Seveda je očitnost precej izmuzljiv pojem, posebej ko gledamo obstoječe patente - saj veste: "po bitki je lahko biti general". Sodišče si bo vzelo čas za razmislek do julija 2007, če pa bo prišlo do bistvenih sprememb glede patentabilnosti "očitnih" zadev, se bo marsikomu odvalil kamen od srca. Še originalna novica.

Slo-Tech - Prijavitelj patenta za t.i. pogon warp se je znašel pred težko nalogo: patentni preizkuševalec mu je naložil, da predstavi delujoč model prijavljenega izuma.

Upajmo, da bo prijavitelj čimprej izdelal opisano napravo. Mnogi inženirji po svetu že čakajo, da si ogledajo patent, saj bo izum pomenil pravo revolucijo na področju potovanja po vesolju in nas končno ponesel izven našega kilavega osončja, če avtor ne bo dovolil prej, pa vsaj čez 20 let, ko bo patent postal javno dobro.

Naslednji logični korak je seveda patent za osebni teleport. Upajmo, da nadebudni inženir vsaj prijavo že piše, če že ni zgradil delujočega modela.

Ars Technica - Kako drugače? Podjetje Eolas je dobilo tožbo proti Microsoftu in dobilo pravice do svojega patenta '906.

Kaj je sploh vsebina tega patenta? Dejansko patent opisuje kako spletni brskalniki (npr. Internet Explorer) uporabljajo zunanje aplikacije. V primeru IE-ja in drugih brskalnikov so to tako imenovani vstavki, ali plug-ini (flash, shockwave, java...). Patent je v bistvu precej nejasno zastavljen in lahko v bistvu zajema katerokoli aplikacijo znotraj brskalnika ki se lahko v obeh smereh pogovarja s strežnikom.

Microsoft je že oznanil, da bodo preoblikovali svoj brskalnik, tako da ne bo več kršil tega patenta, kljub temu, da se zavedajo, da s tem dosti strani ne bo več prikazanih pravilno.

Slo-Tech - Poiskusi sprejema direktive o patentiraju računalniško izvedenih izumov so v državah članicah EU sprožili številne reakcije javnosti. V Sloveniji se je izoblikovala Iniciativa programski patenti, ki je o vprašanju patentiranja računalniško izvedenih izumov organizirala eReferendum v okviru katerega so zbirali podpise posameznikov in podjetij za oz. proti spremembi omenjene direktive.

Za spremembo direktive se je v okviru eReferenduma zavzelo več kot 500 posameznikov in več kot 150 podjetij in drugih organizacij, proti spremembi pa je na omenjeni spletni strani glasovalo sedem posameznikov.

Ker smo na Slo-Techu želeli predstaviti mnenje koga, ki prepovedi patentiranja programsko izvedenih izumov nasprotuje, oziroma tim. programske patente podpira, smo enega izmed podpisnikov zaprosili za mnenje o patentiranju programsko izvedenih izumov. Mnenje navajamo nelektorirano in v celoti.

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

Slo-Tech - Danes (četrtek, 16. junij) je bila uradno obelodanjena ustanovitev Iniciative programski patenti.

Gre za neformalno skupino organizacij, ki se zavzemajo za spremembo besedila direktive o računalniško izvedenih izumih in podpirajo amandmaje, ki so jih predlagali poslanci evropskega parlamenta.

Prvi projekt iniciative je spletna stran www.patenti.si, ki je namenjena informiranju o posledicah direktive, aktualen pa je tudi E-Referendum, kjer lahko vsak glasuje za trenutno besedilo ali za amandmaje, glasovi pa bodo posredovani evroposlancem.

Uradni PR je dostopen tu, k promociji spletne strani pa so vabljeni vsi...

Slo-Tech - Na Radiu Slovenija bo v ponedeljek 14. marca tema oddaje Studio ob sedemnajstih ( Prvi program RA SLO; frekvence; RM link) direktiva o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov. Med perečimi vprašanji, ki jih bodo obdelali v oddaji so med drugim naslednja:

Kaj lahko pričkujemo od nadaljevanja postopka sprejemanja direktive in kaj so pokazali dosedanji zapleti? Kaj prinaša sama direktiva? Zakaj jo Slovenija uradno podpira, čprav so mnogi proti? Kako je s programskimi patenti v Evropi? Kje je razlog za tako različno razumevanje direktive?

Mnenja o tem bodo soočili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Urada za intelektualno lastnino, Sekcije slovenskih proizvajalcev programske opreme Koda.si in odprtokodne skupnosti. Oddajo pripravlja Matjaž Ropret.