Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

NASA - Po našem Osončju leti na milijone večjih in manjših kosov vesoljskega prahu, a kamen, ki ga je NASA odkrila s teleskopom Pan-STARRS 1 na Havajih, si zasluži posebno omembo. Približno štiristo metrov velik predmet z oznako A/2017 U1 je prvo opaženo vesoljsko telo, ki je v Osončje priletelo iz medzvezdnega prostora in se bo tja tudi vrnilo. Ostali kometi se načeloma vračajo, čeprav imajo lahko zelo dolge obhodne čase. Odkriti predmet, ki je od drugod, seveda ni nič pretresljivega, je pa prvikrat, da smo tak objekt dejansko opazili. Doslej smo le vedeli, da verjetno obstajajo bežni obiskovalci našega Osončja, ki po enem krogu mimo Sonca odletijo tja, od koder so prispeli.

Paul Chodas, vodja Centra za opazovanje bližnjih objektov pri Jet Propulsion Laboratory v...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

Slo-Tech - Sonda Rosetta, ki je na poti dolgih deset let, bo jutri (v sredo) dosegla enega izmed vrhuncev. Po avgustovskem utirjenju v orbito okoli kometa Čurjumov - Gerasimenkov bo njen robot Philae jutri pristal na samem kometu, če bo šlo vse po načrtu. Celotno dogajanje lahko ves čas spremljate v neposrednem prenosu s komandnega centra Evropske vesoljske agencije, ki projekt vodi.

Predvideni urnik bo šel takole. Če bodo ponoči ugotovili, da je vse nared, se bo dopoldne ob 10.03 uri Philae ločil od Rosette in usmeril proti kometu, od katerega je oddaljen približno 30 kilometrov. Philae nima...

Slo-Tech - Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

ESA - Leta 2004 je Evropska vesoljska agencija v vesolje poslala robotsko vesoljsko plovilo Rosetta, ki je del misije z namenom orbitiranja in pristanka na kometu 67P/Churyumov–Gerasimenko. To je nasploh prva misija takšne vrste, saj je pri vseh dosedanjih šlo zgolj za prelete kometov.

Na skoraj desetletni poti k cilju, kometu premera 4 kilometre, je plovilo opravilo več preletov Zemlje, Marsa in dveh asteroidov. Sredi leta 2011 je bila Rosetta od sonca oddaljena skoraj 800 milijonov kilometrov, zaradi česar sončna svetloba ni več zagotavljala dovolj energije za...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je dve leti po izstrelitvi satelita GOCE (Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer), ki z višine 270 km preiskuje Zemljino nagubanost in gravitacijsko polje, objavila posnetke spreminjanja gravitacijskega polja po Zemljinem površju. S tem so dobili do sedaj najnatančnejši model Zemlje oziroma geoid. Tako označujemo površino idealnega oceana, ki bi jo imela Zemlja, če bi ne bilo plimskih sil in morskih tokov, tako da bi jo oblikovala le gravitacija. Poenostavljeno: če bi na katerokoli točko na geoidu postavili žogo, se ta ne bi odkotalila...

NASA - O kometu Lulin, ki se uradno imenuje C/2007 N3, smo sicer že poročali pred dobrim mesecem dni, ko smo povedali, da bo najbolje viden okrog 24. februarja. Da ne bi slučajno pozabili, vas na tem mestu še enkrat opominjamo nanj.

Komet sta pred dvema letoma odkrili ekipi astronomov iz Kitajske in s Tajvana, najbliže Zemlji pa bo prav nocoj, ko se nam bo približal na slabe pol astronomske enote, tako da ga bo mogoče videti tudi s prostim očesom (če bo seveda vreme zdržalo). NASA mu že nekaj časa intenzivno sledi tudi s satelitom Swift Gamma-ray Explorer, ki omogoča spremljanje kometa v UV in rentgenskem delu spektra, saj komet za seboj pušča velike količine plinov. Izračunali so, da komet vsako sekundo izgubi tri kubične metre vode, ki se zaradi sončnih žarkov hitro razbijejo na vodikove atome in hidroksi radikale; slednje detektira UV-del satelita, preden se daleč za kometom še ti razletijo na kisikove in vodikove atome. Pri tem razpadu s pomočjo sončnega vetra nastaja veliko...

Slo-Tech - Komet McNaught je bil odkrit 7. avgusta lansko leto. 11. avgusta so natančneje izračunali orbito, ki bi naj šla zelo blizu sonca oz. še bližje, kot je orbita Merkurja. To je sicer dobro v smislu vidnosti kometa, ni pa ugodno za njegovo opazovanje zaradi bližine sonca. Komet je od takrat konstantno pridobival na svetlosti. Kljub temu so ga zaradi neugodnega položaja Zemlje konec novembra za 6 tednov izgubili. Ponovno so ga našli konec decembra. Med tem časom je postal za astronomske razmere impresivno svetel. Takoj po novem letu je postalo jasno, da bo komet McNaught postal impresiven nebesni objekt, kar se je v resnici tudi zgodilo.

Severna hemisfera je od tega na žalost imela zgolj drobtinice, saj je 13. januarja...

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....

NASA - Danes se je uspešno zaključil trk človeškega projektila s kometom. Projektil iz Nasine sonde, je v skladu z napovedmi trčil v komet Tempel 1. Gre za prvi tovrstni projekt v zgodovini človeštva. Po poročanju Nase je projektil zadel točno tja kamor so napovedovali, le da je sam trk bil veliko bolj silovit kot so pa sprva predvidevali. Projektil je tik pred trkom poslal zadnje posnetke, sam trk, in trenutke pred trkom je sonda prav tako posnela .

Dogajanje je bilo tudi vidno iz Zemlje. Komet je priblizno tako velik kot Manhattan, sam projektil, ki je zadel komet pa je velikosti pralnega stroja. Trk je pa povzročil blisk, ki ga je posnel teleskop Hubble. Komet je po trku postal svetlejši, ponoči se ga bo verjetno dalo videti že z daljnogledom.

Na Nasini spletni strani lahko vidimo, da so na kometu nasli pričkovane snovi med drugim vodo, ogljikov dioksid, ter nekatere druge ogljikovodike...

Danes le vzemite v roke dalnjogled in malo poglejte v zrak. Žal pa so trk pri Nasi načrtovali...

Slashdot - Ameriška vlada je sporočila, da je podelila prvo licenco za izgradnjo zasebne rakete s človeško posadko, s čimer naj bi prvič v zgodovini odprla vesolje za posameznike. Federal Aviation Administration (FAA) je licenco podelila podjetju Scaled Composites iz Kalifornije, ki ga vodil Burt Rutan, znan predvsem kot oče letala, ki je leta 1986 prvo obkrožilo svet, brez da bi vmes natočilo gorivo.

Space Ship One je sestavljen iz raketnega letala SpaceShipOne in White Knighta, eksotičnega reaktivca, ki bo ponesel raketo v orbito. Plovilo so izdelali na pobudo razpisa X PRIZE, ki naj bi pomagal zagnati vesoljski turizem. Nagrada za prvo mesto je bila 10 milijonov USD. Raketa bo morala nositi vsaj 3 ljudi in doseči 72 km nad Zemljo, postopek pa bodo morali ponoviti 14 dni po prvem vzletu. Klik!

Na novico nas je opozoril tudi Tody.

Slashdot - Vsi vesoljski programi, ki so trenutno v teku ali v fazi načrtovanja, porabijo ogromne količine denarja. O namembnosti tega denarja se lahko razpravlja, vendar pa se je sledeča zgodba pojavila kot parodija na vse te več miljardne projekte, saj je amaterski astronom skoraj iz udobja lastne dnevne sobe odkril nastajanje nove zvezde.

Amaterski astronom John McNeil iz ZDA je namreč odkril vesoljsko meglico s svojim 3-palčnim (7.62 cm) teleskopom in CCD kamero. Meglica je, kot se je izkazalo kasneje, šele nastala in se še naprej razvija v zvezdo. McNeilova meglica, kot so jo znanstveniki poimenovali, se nahaja v ozvezju Oriona in jo bo možno opazovati še šest tednov, nakar bo Orion zašel za Sonce in ga ne bo na spregled do jeseni. In prav zaradi pomankanja časa so se nekateri veliki teleskopi že usmerili proti njej, saj bo, ko jo bodo znanstveniki naslednič videli, verjetno zelo drugačna. Klik!

Telegraph News - Kakor je Mars pred več kot dvema tisočletjema obsedel Rimljane, se v danajšnjem času podobno dogaja med delom znanstvene in politične srenje. Kakor navajajo v tej novici, ima ameriški predsednik resne namene poslati človeško posadko na rdeči planet do leta 2020. Kako pa se bo na približno tretjinsko gravitacijo odzivalo njihovo telo, pa nam bodo poskušale povedati miši.

Namen skupnega projekta dveh ameriških in ene avstralske univerze pod imenom Mars Gravity Biosatellite je do leta 2006 poslati 15 miši v Zemljino orbito v kapsuli, ki bo pet tednov krožila in ustvarila pogoje, podobne gravitaciji na Marsu. Če ste s problematiko življenja v nizki gravitaciji bolje seznanjemi, se boste morda vprašali, zakaj ne uporabijo dosedanjih podatkov iz vesoljskih postaj. Razlog je v tem, da na teh vlada skoraj popolna breztežnost, kar pa ni primerljivo s pogoji na Marsu.

Tako se pri sedanjih prebivalcih "vesolja" pojavljata predvsem izguba kostne mase in atrofija mišic kot posledica...

ESA - Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč...

BBC - Komet Ikeya-Zhang se je vrnil po 341 letih blodenj po vesolju, vsaj tako trdijo na BBCju. Komet so prvi opazili japonski opazovalci. Sicer ni viden s prostimi očmi, vendar že ob pomoči daljnogleda postane viden za opazovalce na severni polobli. Za več informacij kar klinite! Posebnost je, da so po dolgem času odkrili en komet s prostimi očmi. Če ne gre drugače, pa kar daljnogled v roke :D.

2CPU - Za vse tiste, ki hočete izvedeti kaj več o RAID-u in SCSI-ju, si lahko ogledate mini FAQ na 2CPU, ki sicer ni čisto popoln, vendar je dobra odskočna deska za nadaljnje osvajanje znanja .