Slashdot - Strokovnjaki za računalniško varnost so odkrili napad, ki izkorišča prej nepoznano varnostno napako v programu Microsoft Word. Napad poteka tako, da se izbranemu cilju pošlje elektronska pošta z "predelano" MS Word priponko. Le-ta ob zagonu na sistem namesti rootkit, ki nato okužen dokument zamenja z neokuženim, Word pa javi napako in ponudi ponoven zagon programa, ob katerem Word odpre neokužen dokument.

Zlobna koda™ pošlje še neznanim napadalcem podatke o računalniku, nato pa čaka na oddaljene ukaze. Zmožna je iskanja ter spreminjanja datotek na okuženem računalniku, spreminjanja registra, upravljanja s procesi, računalnik lahko tudi zaklene ali ponovno zažene. Sledi napadalcev vodijo v Kitajsko oziroma na Tajvan. Kot kaže, napad deluje na MS Word 2003, zaradi usmerjenega izbiranja tarč pa je možno, da je v ozadju industrijsko vohunjenje. Več podrobnosti o napaki in napadu najdete tukaj.

Slo-Tech - V Uradnem listu RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005 je bil objavljen Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki v 14. členu določa tehnološke zahteve za sprejem elektronske pošte. Drugače povedano: državni organ mora sprejeti elektronsko pošto državljana, če le-ta ustreza zahtevam v 14. členu. V nasprotnem primeru - če elektronska pošta državljana ne ustreza tehničnim zahtevam - pa pač ne.

In kakšne so te zahteve?

14. člen pravi takole: "Pošta, ki jo organ prejeme v elektronski obliki, je skladna s tehnološkimi zahtevami, če je posredovana v enem od naslednjih formatov:
- Formati produktov Microsoft Office (različica "Office 2000" ali starejša): MS Word (.doc); MS Excel (.xls); MS PowerPoint (.ppt);
– Tekstni formati: ASCII, 8bit (.txt, .asc, .dat,...); RTF (.rtf); XML (.xml) (vsebina določena s posamezno aplikacijo);
– Grafični formati: Adobe Acrobat, različica 6.0 ali starejša (.pdf); JPEG (.jpg, .jpeg); GIF (.gif,); TIFF (. tif, .tiff):
– Ostalo: stisnjene datoteke...

PC Linux Online - IBM že leta slovi kot eden največjih zagovornikov Linuxa. Nedavno je prvi mož Velikega Modrega svojim podrejenim celo naročil, da začnejo uvajati Linux na prav vsa namizja v podjetju s skoraj 320 000 zaposlenimi. Poteza je pozitivna za uvajanje Linuxa na namizja na sploh, saj bo IBM na lastni koži spoznaval, kje je največ težav, oz. kaj Linuxu manjka, da bi se na namizjih uveljavil tako uspešno, kot pri strežnikih.

Prve posledice naj bi občutili zelo kmalu. IBM je namreč sporočil, da lahko v drugi polovici leta pričakujemo odjemalca za Lotus Notes, bistveno bolj pa je presenetila novica, da nameravajo na Linux prenesti Microsoftovo pisarniško zbirko Office. Očitno je ta tudi pri njih zelo priljubljena in jim niti OpenOffice.org niti StarOffice ne zadostuje za vsako opravilo.

Po besedah Stefana Petterssona, tehničnega direktorja Lotusovega oddelka na švedskem, IBM sodeluje z Microsoftom, ki naj bi že izdal nekaj delov kode zbirke Office. Zanimivo pa je, da v Redmondu očitke...

Slo-Tech - Država se trudi uvajati odprtokodne reštve, kaj pa izobraževalne ustanove? Fakulteta za družbene vede zagotovo ni med njimi, saj daje prednost Microsoftu. V 14. členu pravilnika o diplomskem delu namreč piše, da mora študent diplomsko nalogo oddati v datoteki oblikovani z MS Word: "Študent/-ka odda diplomsko delo v štirih izvodih ter v elektronski obliki v referatu za študentske zadeve. V elektronski obliki naj bo shranjeno v eni datoteki, oblikovani z urejevalnikom MS Word 95 ali novejšim MS Word urejevalnikom.".

Očitno fakulteta ni pomislila na tiste študente, ki doma uporabljajo Linux, OpenOffice.org pod Okni ali pa kakšen tretji program za pisanje besedil. Hkrati tudi kot standard vsiljuje točno določen komercialen (in za študentski žep tudi predrag) produkt, čeprav se je za elektronske dokumente že uveljavil format PDF, za katerega so na voljo tudi brezplačne rešitve.

Bo študent samo zato, da bo lahko oddal diplomo v elektronski obliki moral za dobrih sto tisočakov kupiti...

Jaz - Za vse zanesnjake, ki radi preberete kakšno knjigo, je tukaj naslov strani, kjer si lahko v elektronski obliki vunpotegnete knijgo, ki jo želite prebrati. Stran Knjiga-On.net je, kot pravijo na njihovi strani, še na začetku svoje poti, prav tako naj bi bila ponudba e-knjig v Sloveniji še v povojih in zato je njihovo število v elektronski obliki zaenkrat še omejeno. Trenutno ponujajo v branje štiri knjižne uspešnice. Pred dolvleko pa si lahko za vsako knjigo, ki je na voljo, preberete nekaj koristnih informacij. In kakšne prednosti naj bi imela e-knjiga? Zadeva je kar cenejša od tiskane inačice, prejmete jo takoj, plačilo pa je možno preko mobilnega telefona z Mobitelovo Moneto ali pa preko položnice. O uporabnosti dotične ponudbe pa presodite sami.

100si - Hm, danes sicer nimam veliko časa in bom za ostale novice poskrbel pozneje, toda ta si zasluži takojšnjo objavo. Spisal jo je McLion, webmaster 100si spletne lestvice. Naj pove kar sam:

Mail, ki so ga dobili uporabniki KISS-a: "Se se spominjate brezskrbnosti in sproscenosti studentskih let? Danes je drugace. Idila studentskih let je le se spomin." Že resno razmišljam kako bo lahko obstajal potemtakem 100si.com, slo-tech.com, minet.si... To so strani, ki jih vzdržujejo pretežno študentje in dijaki. Če študentskega dela kot ga poznamo do sedaj ne bi več bilo, niti takih strani več ne bi bilo in res, ali bi delali polne urnike in študirali 10-12 let s pridno zasluženo šolnino ali pa bi samo delali, da bi preživeli (kar je bolj mogoče).

Oderuške stanarine, vse manj štipendij, še te iz leta v leto nižje, visoke cene bonov in vedno dražji študij jasno kažejo odnos naše oblasti do študentov.

Kot da ni dovolj, da država že vrsto let zanemarja študentsko problematiko in se kljub interesu po...