RegHardware - Tehnologija strained silicon se je do sedaj za doseganje višjih frekvenc delovanja uporabljala predvsem v centralnih procesorjih, ATi pa se je odločil, da bo kot pionir tovrstno tehniko izdelave vpeljal na področje grafičnih čipov. Posodobili bodo mobilne procesorje X1300, X1400 in X1600, ki bodo postali X1350, x1450 in X1700. Zaradi uvedbe nove tehnologije bodo povišali količnik med performansami in porabo, dejanske izboljšave zmogljivosti pa ne bodo preveč radikalne, pravijo na RegHardware.

New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Slashdot - Hitrost procesorja temelji na hitrosti, pri kateri se lahko tranzistorji prižigajo in ugašajo ter hitrostjo toka, ki lahko teče skoznje. Do sedaj so problem reševali z zmanjševanjem, vendar izgleda kakor, da se počasi približujejo meji, do katere lahko vodijo razvoj vedno manjših tehnologij.

Sedaj NewScientist poroča o Intelovi novi "skrivni" tehnologiji strained silicon s katero nameravajo občutno povišati...

Slashdot - Ob vse večji porabi toka in posledično oddani toploti današnjih in še posebej prihajajočih procesorjev se tako Intel kot AMD ozirata po nadomestilih za silicij, saj ta preveč "pušča". To pomeni, da je na vratih, ki določajo stanje tranzistorja (vklopljen, izklopljen), nekaj napetosti, tudi ko so "zaprta". Kar je še huje, s tem, ko manjšamo elemente, tanjšamo tudi izolacijsko plast, kar le še povečuje puščanje. Prihajajoči procesorji iz Intelovih logov bodo imeli na primer to plast debelo le štiri do pet atomov.

Dosedanja rešitev vseh teh zagat je bila, da povečamo preklopno napetost, kar pa ima žal neljube posledice v obliki močnejšega gretja. Se pa da ta problem rešiti tudi bolje elegantno. Namesto puščajočega silicija uporabimo kovino. Kakšno zlitino natanko še nihče ne ve natančno (ali pa hudobnež molči in si mane roke ob misli na bogastvo, ki ga čaka), vseeno pa naj bi se čipi s takšnimi vrati pojavili leta 2007, skupaj s 45 nm tehnologijo izdelave.

The Register - Pred nekaj časa se je govorilo o veliki porabi prihajajočega Intelovega Prescotta. Viri so govorili, da bo dotični procesor porabil prek 100 Wattov moči, nekatere strani pa so trdile, da bo izdelek potreboval 110 oziroma 120 W.

Velika večina javnosti je bila osupla, saj je bilo to do sedaj le v domeni AMD-ja. Verjetno so te govorice presenetile celo Intel, zato je sedaj javnosti sporočil, da Prescott ne bo nikoli potreboval preko 100 W moči. Povedali so tudi, da bo ta številka med 90 in 100. Še izvorna novica.

X-Bit Labs - Tajvanska VIA Technologies, ki je širšemu ljudstvu bolj poznana po svojih čipovjih, je danes objavila, da je njihov novi procesor VIA Eden ESP7000 že dobavljiv. Procesor temelji na CoolStream tehnologiji, namenjen pa je prvenstveno uporabi v t.i. pametnih napravah v našem domu, saj ga odlikuje majhna poraba električne energije, zanemarljivo gretje in solidna hitrost. Več o tem.

New Scientist - Na strani NewScientist so objavili novico o razvoju nadgradnje TCP/IP protokola, ki naj bi znatno pospešil delovanje interneta. Osnova ostaja ista, kot trdijo, bo nadgradnja le in samo programska. Hec je v tem, da današnja "verzija" protokola deluje principu pošlji-preveri-če ni uspelo, pošlji še enkrat pri polovični hitrosti. Protokol je torej nekako tako zastarel kot povezava Faxa oz. klicnega modema. Upajmo, da bo zadevščina preživela testiranja in se kmalu uveljavila, ker mi si vsi želimo gigabitne povezave kar doma. ;) Več o tem.

Overclockers Australia - MP3 playerji se počasi uveljavljajo, saj je vedno več proizvajalcev, ki napovedujejo vedno nove predvajalnike. Kot da to ni dovolj, se tudi na področju MP3 predvajalnikov pojavljajo hibridi (združki). Eden izmed takih hibridov je ta predvajalnik, ki ima obliko kasete. Po lastnostih ne izstopa, vendar nam njegova oblika da vedeti, da je nekaj posebnega. Čeprav je oblikovan v obliki kasete, nikar ne mislite, da je tako oblikovan bolj zaradi lepšega. Nikakor. Predvajalnik ima to posebnost, da lahko igra digitalno glasbo (MP3-je) tudi na kasetofonu. In to brez adapterjev. Predvajalnik preprosto potisnemo v kasetofon in uživamo v glasbi. Oblikovno stvar res izstopa, vendar je njegova oblika hkrati njegova največja pomanjkljivost. Nima ne LCD zaslona, pa tudi skladb ne zna prepoznati. Kljub pomanjkljivostim pa je to še vedno eden izmed bolj izvirnih izdelkov zadnjega časa. Mimogrede: morda se da nekaj podobnega kupiti celo v Sloveniji.

več strani - Ibm razvija nov proces sestave in izdelovanja čipov. Njegov oddelek je v petek prikazal nov način produkcije čipov z tako imenovano "strained silicon" (SS) tehniko. Z to tehniko nanesejo na zgornjo stran čipa mešanico silicija in germanija, kar naj bi pripomoglo k povečani zmogljivost samih tranzistorjev. Tehnika je dobila ime po samem efektu, ki se zgodi v tranzistorjih na čipu, ko se na njih nanese plast mešanice silicija in germanija. Z SS tehniko dosežejo, da se poveča razdalja med samimi atomi silicija znotraj čipa. Če smo kaj pri fiziki in kemiji pazili med uro se lahko spomnimo, da med atomi vlada določena sila privlačnosti, ki atome drži skupaj. Z to tehniko pa poskrbijo, da ta sila pojenja in da se atomi med samo poravnajo, kar ima za posledico, da sam krogotok elektrike ,ki potuje po čipu ni več toliko oviran, kar zmanjša tudi potrebo po energiji tranzistorjev. Sama upornost se zmanjša in hitrost toka se tako poveča do 70%, kar vodi k do 35% povečani hitrosti samega čipa....