RTV Slovenija - Kadrov z izobrazbo s področja informacijskih ali digitalnih tehnologij je vedno premalo. A kakšne so pri nas dejanske možnosti zaposlitve v teh panogah? Kakšne zaposlitve omogočajo velika podjetja in kakšne majhna? Koliko je v Sloveniji možnosti sodelovanja v razvoju visokotehnoloških rešitev?
Obiskali smo tudi Zavod za zaposlovanje in se pozanimali, kako se je mogoče preusmeriti iz manj zaželenih poklicev v področje informacijskih tehnologij ter kako uspešne so tovrstne prekvalifikacije?
V oddaji gostimo nekaj uspešnih ljudi s področja IT, seveda pa ne bodo manjkale novosti, kjer morda najdete kaj za v spalnico, igre - tokrat 66% športne in rubrika Internet, kjer bo Kaja postregla z bookmarki za "brezposelne" geeke.

Resnična Resničnost prihaja na vaše male ekrane in ogromne LCDje v ponedeljek, 3.11.2008 ob 22:15 (Slovenija 2), ponovitev pa bo v torek, ob 13:05, prav tako na drugem programu nacionalne televizije.

BBC -

Sodeč po rezultatih raziskave ameriške zvezne komisije za komunikacije (U.S. FCC), se je število uporabnikov, ki se na internet povezujejo prek hitrih in stalnih povezav, v iztekajočem se letu v ZDA povečalo za dobro tretjino (38 %). Navkljub povečanju Združene države še vedno zasedajo trinajsto mesto po številu širokopasovnih priključkov. FCC kot razloge za povečanje navaja sledeče spletne dejavnosti: izobraževanje in iskanje informacij, nakupovanje, prenos glasbe in gledanje filmov.

V Sloveniji večino hitrih povezav predstavljajo ADSL-linije, sledijo pa jim kabelski priključki; v ZDA je stvar obrnjena, saj so najbolj popularni kabelski priključki (18,6 milijona), DSL in podobne povezave prek telefonskih paric pa zaostajajo za sedem milijonov priključkov. Več o tem.

The Register - V času, ko celo v Sloveniji pobudo začenjajo prevzemati širokopasovne povezave, se v ne tako oddaljeni okolici pojavljajo ponudniki, ki menijo, da je časovno zaračunavanje ADSL storitev smotrno.

Kot poroča Register, je nizozemski ponudnik ZON ponudil ADSL dostop, ki se ga plačuje po časovni porabi. Kot razlagajo, še vedno obstajajo uporabniki, ki ob določenem času rabijo velike hitrosti, vendar to le krajši čas. Zanimivo je vseeno dejstvo, da urna postavka v cenejši tarifi predstavlja skoraj desetino mesečne naročnine.

Izvorna novica pa ponuja še nekaj primerjalnih podatkov, ki se vam lahko zdijo zanimivi.

10 minut najete linije, prosim...

The Register - Migracija v mesta in spreminjanje zaposlitvene strukture sta dejavnika, ki vedno bolj očitno spremljata sodoben čas. Problema se zaveda večina politikov, kako pa se aktivno vključiti v njegovo reševanje, je vseeno zgodba zase.

Tako je zanimiv pristop ubral britanski e-poslanik Andrew Pinder, ki meni, da je eden od ključnih dejavnikov, ki zavirajo večje naseljevanje na podeželju, slaba informacijska povezanost. Tako razlaga, da se pojavlja čedalje večje zaposlovanje na področju informacijske tehnologije, ki pa se brez širokopasovnih povezav ne more razvijati.

Ideja je sicer dobra, kako pa naj bi jo uresničili, pa si tudi na Registru niso na jasnem.

Slashdot - Mednarodna Telekomunikacijska zveza je te dni objavila poročilo o stanju širokopasovnih povezav v svetu. Prav nič presenetljivo ni, da vodita Južna Koreja in Japonska s 60 oziroma 70 odstotki s širokopasovnim internetom ožičenih domov. Slovenije sicer ni na seznamu držav, vendar je njihovo poročilo (PDF) (DOC) vseeno zanimivo branje, saj vsebuje med drugim tudi podatke o cenah za večje svetovne države.

Pri nas se s takšnimi raziskavami ukvarja projekt Raba interneta v Sloveniji. V poročilu Gospodinjstva: uporaba interneta 2003/1 tako med drugim navajajo, da ima dostop do interneta 38 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Na spletni strani SIBIS pa so v svoji publikaciji zapisali, da sta v Sloveniji 2% širokopasovnih povezav.

The Register - Očitno ni več daleč dan, ko bomo "širokopasovni dostop do interneta v vsako (svetovno) vas", odrešili navedkov. Vsaj tako lahko sklepamo iz poročila analizne hiše Gartner.

Kot so zapisali v poročilu, je trend naraščanja prodaje širokopasovnih priključkov za dostop do interneta še vedno prisoten na področju Evrope, narašča tudi v Latinski Ameriki, največji potencial pa kaže na Kitajskem. Kot enega od glavnih vzrokov navajajo znižane stroške priklopa, saj se je ta samo v tem četrtletju pocenil povprečno za 12$, in sedaj znaša 84$.

V prešnjem četrtletju naj bi bilo po podatkih analitikov prodanih skoraj deset milijonov DSL modemov, kar predstalja kar 81% rast glede na prvo četrtletje. Več statistike pa najdete tukaj.


Sodeč po tem, IPv6 krepko trka na vrata...

Finance - Arnes, javni zavod, ki skrbi za omreženost celotne akadamske sfere skupaj z izobražujočo se slovensko populacijo, je bil le delno uslišan pri obsegu finančnih sredstev, ki jih bo prejel od ustanovitelja, t.j. države, za delovanje in razvoj. Namesto 1,76 je naša vlada potrdila 1,08 milijarde tolarjev za Arnes, kjer zaradi pomanjkanja denarja napovedujejo težave pri povezavi s tujino.

Pravzaprav izdatke, izključujoč stroške mednarodne povezave, ocenjujejo za minimalne, kamen spotike pa je zagotovo v visoki ceni infrastrukture, kot posledice neliberaliziranega slovenskega teletrga. Cene za zakupljene telekomunikacijske vode v Sloveniji naj bi tako bile tudi do 100-krat višje kot v tujini. Vode Arnesu zagotavlja Telekom Slovenije, saj ostala podjetja bojda tega še ne morejo ponuditi (ponudbo vodov so namreč dolžna ponuditi kot posebno podjetje). Evropa Arnesu za izobraževalno delo in razvoju hitrejšega interneta, interneta druge generacije, namenja 200 milijonov tolarjev. Izvorna...