Slo-Tech - Belgijska vlada se je odločila, da bo od septembra 2008 dalje, vsa internetna komunikacija med njenimi agencijami in državljani po internetu, morala potekati v formatu OpenDocument.

Belgija s tem postaja prva država, ki bo uvedla ODF kot njen primarni način elektronske komunikacije. Ostale oblike oz. formati bodo še vedno bili v uporabi znotraj agencij, ki se jim bo nekoč morda pridružil še Microsoftov prihajajoči odprti format Open XML. Pogoj za to pa bo sprejetje s strani ISO in kompatibilnost z obstoječim OpenDocument formatom. Po trditvah belgijske vlade se na podobno potezo pripravljajo še Danci in Francozi.

Slashdot - Pred časom smo že pisali o študiji, ki so jo pripravili v Alexis de Tocqueville Institution. V njej avtor ugotavlja, da Linus Torvalds nikakor ni mogel sam napisati Linuxovega jedra iz nič. Seveda AdTI ni edina takšna institucija, ki ima pomisleke glede odprte kode. Tako je na primer Small Business Survival Committee zaskrbljen, da bo zaradi uporabe odprte kode za majhna podjetja večja nevarnost tožb. Pri Citizens Against Government Wast so po drugi strani mnenja, da država zapravlja denar svojih davkoplačevalcev. Defenders of Property Rights pa, kakor že samo ime pove, branijo "intelektualno lastnino" pred odprto kodo.

Te in še marsikatere druge analize je Tim Lambert zbral v svojem spletnem dnevniku. Odprta koda je samo ena od točk, v katerih se vsa ta mnenja združujejo. Druga skupna točka je vir financiranja. Glede na to, da gre Microsoftu odprta koda zadnje čase izredno v nos, to niti ni presentljivo.

Lugos - V Portorožu bo 29. in 30. septembra potekala druga Linux konferenca. Konferenca je namenjena predvsem poslovni javnosti, zaposlenim v javni upravi, vsekakor pa bo vsak uporabnik Linuxa in drugih odprtokodnih sistemov na konferenci našel nekaj zase.

Izmed malce bolj znanih imen bodo letos predavali: Don Rosenberg, Brian Aker in Steve Best. Na predavanjih bodo poslušalci lahko izvedeli marsikaj o samem gibanju odprte kode, uporabi odprte kode v poslovnem svetu, prav tako pa bodo na račun prišli razvijalci programske opreme in spletni programerji.

Za več informacij pa kar na spletno stran Linux konference.

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

The Register - Po mnogih ne-podaljšanjih pogodb z Microsoftom je to storila še norveška vlada. Motivi za tako (ne)dejanje pa naj bi bila predvsem želja po kvalitetnejših storitvah. Klik!

Željo po senzacionalističnosti na stran -- izgleda, da Microsoft izgublja velike odjemalce ter se mu tržni delež manjša. Koliko je pa to dejansko res, bomo pa videli verjetno šele čez nekaj let [>:D].