The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

EETimes - Intel in Hitachi sta objavila, da bosta začela sodelovati pri razvoju nove linije SSD-jev za strežnike in delovne postaje, ki bodo uporabljali SAS (Serial Attached SCSI) in FC (Fibre Channel). Za to se se odločili, ker je trg na tem področju manj nasičen kot na področju SATA SSD-jev, kjer moči meri že kar nekaj proizvajalcev (med drugim tudi Intel). Intel bo svoje znanje izkoristil pri izdelavi diskov in flash čipov ter tehnologijo krmilnikov SATA, Hitachi pa bo pod svojim imenom nove diske tržil, izdelal SAS in FC-vmesnike in Intelu pomagal načrtovati krmilnike.

Novi izdelki bodo namenjeni sistemom, ki zahtevajo visok IOPS nad 50.000 pri naključnem branju, medtem ko Intelovi trenutni SATA-diski zmorejo 35.000 IOPS pri pisanju in 3.300 pri branju. Uporabljali bodo enonivojske celice flash čipov (NAND SLC), na voljo pa bodo v velikostih od 50 do 700 GB. Prve primerke lahko OEM-proizvajalci pričakujejo konec leta 2009, masovno prodajo pa leta 2010.

RTV Slovenija - Predzadnja oddaja Resnične resničnosti pred poletnim premorom bo obarvana znanstveno: posvetili se bomo astronomiji, seizmologiji, meteorologiji in še kakšni logiji. Sodobnih znanstvenih raziskav, pa tudi ljubiteljskega brkljanja po hišnem laboratoriju namreč brez računalnikov in primerne programske opreme ni.

Sprehodili se bomo po laboratorijih in observatorijih in preverili, kako se računalniki v praksi uporabljajo za merjenje potresov, opazovanje zvezd ali pa napovedovanje vremena. Da je tudi med prosto programsko opremo na voljo precej odličnih astronomskih programov, boste izvedeli v Linux kotičku. Sodobni teleskopi in mikroskopi so dandanes le podaljšek računalnika: kako jih krmilimo s PCjem ali pa le sliko prikažemo na zaslonu namesto v okularju, bomo pokazali v strojnih nasvetih. Manjkali pa ne bodo niti internetni kotiček z najbolj zanimivimi spletnimi povezavami s področja znanosti, pregled najnovejših iger in novice iz sveta računalništva.

Oddaja bo na sporedu v...

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu...

The inquirer - AMD je izbojeval še eno pomembno bitko na področju superračunalnikov, saj so se pri Los Alamos National Labs odločili prav zanje in ne za Intel, ko so izbirali ponudnika za izgradnjo dveh superračunalnikov. Zverini, ki se bosta imenovali Lightning in Orange, bosta sestavljeni iz več kot 3.300 64-bitnih Opteron 244 procesorjev, ki jih bo krmilila Linux distirbucija. Računska moč enega takšnega računalnika bo nepredstavljivih 11,2 teraflopsov, Američani pa nameravajo enega porabiti za jedrske raziskave, drugega pa za raziskave na področju znanosti in medicine. Klik!