Začasni odstop od ePrivacy od podjetij pregledovanja sporočil ni zahteval, temveč jim je to dovoljeval. Večina ponudnikov je prostovoljni nadzor (Voluntary Chat Control) vpeljala. Kljub trditvam o boju proti zlorabam otrok ukrep ni bil zelo uspešen, saj ga ni bilo težko pretentati. Analize so kazale, da kazniva dejanja večinoma ne izvirajo iz zasebnih sporočil, temveč javnih objav. Glavni pomislek se je nanašal na sorazmernost ukrepa, saj nadzor nad komunikacijo ni mogoč v primeru polnega šifriranja (end-to-end). V praksi to pomeni, da lahko dostop pridobijo tudi hekerji in drugi napadalci, če nepolno šifriranje zlomijo.
Zato je Evropski parlement že 13. marca prvič zavrnil Chat Control. Komisija in Svet nista ponudila varovalk, ki so jih zahtevali evropski poslanci, zato ti predloga niso podprili niti vdrugo. Lani ni uspela niti pobuda za uzakonitev trajnega Chat Controla, a ideje niso potihnile in se bodo gotovo vrnile.
Situacija je nejasna. Google, Microsoft, Snapchat in Meta so v skupni izjavi zapisali, da bodo še naprej izvajali prostovoljni pregled sporočil. Evropske institucije so pozvali k nadaljnjim pogajanjem in zakonski ureditvi. Trdijo, da gre za ključen ukrep za zaščito otrok pred zlorabami, a konkretnih meritev učinkovitosti ukrepa niso predložili.
