Slo-Tech - Pred 15 leti smo pisali, da so navdušenci uspeli pognati kultno igro Doom v brskalniku, kar še zdaleč ni bilo edino nenavadno mesto. Doom je do danes tekel skorajda povsod, kjer je možno prikazati sliko, vse od PDF-jev do zaslonov iz bakterij. Sedaj pa smo videli, da lahko teče celo na napravi brez zaslona. Doom teče na slušalkah.
Arin Sarkisian je uspel pognati Doom na slušalkah PineBuds Pro, ki so odprte. To pomeni, da je dostopen njihov firmware, obstaja pa tudi SDK za pisanje programske opreme zanje. Sarkisian je prek vmesnika za JavaScript uporabil priključek UART, nato pa s slušalk prek njega poslal stisnjen video MJPEG. Tega je nato prikazoval spletni strežnik, kjer se je izrisovala igra. Prenos podatkov s hitrostjo 2,4 MB/s je več kot zadoščal za prikaz z 18 sličicami na sekundo, kolikor zmore šibek procesor na slušalkah.
Te imajo sicer 4 MB pomnilnika, kar ni dovolj za originalni Doom. K sreči obstaja prilagojena okleščena verzija z nekaj manj animiranimi sekvencami in krajšimi skladbami, ki obsega 1,7 MB in je namenjena prav tovrstnim podvigom.
Doom - ko sem to prvič igral me je sezulo. Nikoli prej in nikoli kasneje na ta način.
Se spomnim da sem moral izvajati nek trik da mi je delalo na 486 s 4Mb ram. Nekaj pri zagonu da ni naložilo vseh driverjev ker drugače se ni zagnal zaradi memorya. Vem da sem bil zelo nesrečen ker nisem mogel igrati dokler nisem naključno uspel s trikom.
Niti ne. Grafika mene nikoli ni impresionirala, ampak igralnost. Doom je bil v bistvu še vedno 2D, ni bilo višine, ni bilo štukov. Prvi tak špil z višino je bil potem Duke Nukem, ki pa mene ni nikoli navdušil.
Duke Nukem 3d je bil prelomen z vidika multiplayer. Prvi res pravi. Multiplayer tu not je bil another level, nikoli več ni bilo takega preskoka, pol je šlo le še za grafiko in hitrost (Quake). Ampak res prvi polni multiplayer je bila pa Duke Nukem 3d. To smo nažigali cele noči - ja, mouse control je vsekakor naredil svoje.
DOOM pa je tisti prvi in četudi ni imel višine, so to dobro rešili (autoaim). Tudi multiplayer je bil zame prvi - zato prelomen - ne pa še dodelan. Ampak že to, da se je tedaj prek IPX to dalo!!! Noro. Predvsem D2, ampak to so detajli. Mape so bile pa tako dobre, da še do danes ni bilo boljših, morda morda se HL lahko tu primerja, sploh HL2.
Nikoli ne bom pozabil tistih ur v DOOM. Wolf3d je bil še zastarel...
Duke Nukem 3d je bil prelomen z vidika multiplayer...
Hja, problem za Duke Nukem 3D je bil po moje predvsem v tem, da je praktično istočasno izšel že QTest, pol leta za njim Quake in še par mesecev za njim QuakeWorld multiplayer. Tako da jaz sem Duke Nukem 3D v bistvu preskočil, ker smo že takrat furali QTest serverje, po tem so se pa moji dnevi igranja že počasi končali.
Doom je bil masterpiece po tehničnem vidiku in po vsebinskem vidiku. Kot je omenil Zvezdica27 so leveli insane in težko karkoli primerljivo v shooterjih Carmack in Romero kombinacija 10/10
saj je bilo potem še mnogo dobrih 1st person shooterjev, res dobrih. Sam Doom1 pa je bil tisti prelom, ko pred njim je blo beda, potem pa je prišel tisti prvi level, jaz kar nisem mogel verjeti, grafika, muzika, BFG9000 in tako naprej. Da so pa iz tega lahko stopili še stopnjo višje z D2, pa je noro - to pa pokaže, kako zelo je pomemben vpliv game designerjev (level designerjev). D2 je samo vzdušje izpopolnil. Spomnim se ene klavstrofobične mape, ko si samo stene odpiral in ... surprise after surprise...Zadnji level pa nikdar ne bom pozabil. Po moje znam prvi level D1 in zadnji level D2 še zdaj na pamet.
Dukenukema je po moje res potem quake ubil, sam tisto leto smo ga mi nažigali non-stop. Mislim, da je bil tudi prvi špil, da si lahko z okolico kaj delal (tisti bilijard, pa ko si šel scat, hehe).
