Trump predlagal obrambni proračun v višini 1500 milijard dolarjev

Ni tako Simple. Dolarja jenpreveč. Nekje ga bo treba porabiti. EU za nato je najbolj zihr. Nafta ... Še saudijci imajo namen opustiti Petro dolar.

Ti imaš pa najdaljšo zgodovino zagovarjanja neogestapo drŽave ki ne proizvaja drugega kot vojno.

To vidiš predvsem ti.

Nimajo delujočega omrežja. "Še" je tvoja imišljotina ki ni bila nikjer zapisana. Problem je da ne morejo vzdrževat omrežja. Medtem ko tvoji neprijatelji vlečejo hvdc daljnovode čez državo.

Zimonem je 26. jan 2026 ob 20:33 izjavil:

Ni tako Simple. Dolarja jenpreveč. Nekje ga bo treba porabiti. EU za nato je najbolj zihr. Nafta ... Še saudijci imajo namen opustiti Petro dolar.

petro dolar je tako passe hipoteza. dolar ni samo nafta, dnevni volume nafte je bistveno nižji od dnevnega volumna dolarja.

se mi je zdelo ja, da je Zimonem ZOPET zamolčal nekaj zelo pomembnega...

A massive and "historic" winter storm, named Winter Storm Fern, has swept across the United States over the last few days, knocking out power for over one million customers at its peak. The outages are primarily due to a combination of catastrophic ice accumulation, heavy snow, and record-breaking cold temperatures that have strained the electrical grid.

V vsaki državi imajo probleme zaradi naravnih katastof, ali je to Rusija, ZDA, Kitajska, Indija, Spodnji Duplek.... nima veze, ampak tvoji napadi so kot rečeno, the lowest as it gets.


Leta 2014 so bili zaradi zmrzali deli Slovenije 10 dni brez elektrike.
Slovenija je enega najhujših primerov žleda doživela februarja 2014. Dolgotrajno žledenje je povzročilo katastrofalno škodo, najizrazitejšo na območju Notranjske, kjer je ledeni oklep presegal 10 centimetrov. Poškodovani so bili gozdovi ter prometna in energetska infrastruktura, odpravljanje posledic pa je trajalo več let. Dogodek velja za eno največjih naravnih ujm v Sloveniji.

Zimonem je 26. jan 2026 ob 21:00 izjavil:

Je in ni. Petro je dokaj stabilen. Fin trgi so od tega odvisni. Predvsem pa od ostale trgovine. Dokler so podprti sntem bo še stvar nekako laufala ampak ne na balone kot je ai.

trenutno edina resna izzivalca dolarja sta zlato in evro. zlato nima volumna evro ga pa ma. vse drugo je več ali manj gajba z juanom vred.

Stane2 je 26. jan 2026 ob 20:46 izjavil:

Tako da se ne umešavaj v najino debato.

Oh, trmica užaljena

Mr.B je 29. jan 2026 ob 08:58 izjavil:

Mr B.

Ej butl, daj raje napiši, zakaj so Kitajci v letu 2025 naprintali za 15% svojega GDP yuanov.
https://tradingeconomics.com/china/mone...
319T -> 340T yuan (21T yuan -> za 3T USD)

Kitajska ekonomija za razliko od ostalih lepo raste.
Obtok denarja mora slediti rasti. To so osnove ekonomije.

Stane2 je 29. jan 2026 ob 14:59 izjavil:

enavlaka je 29. jan 2026 ob 14:52 izjavil:

Kitajska ekonomija za razliko od ostalih lepo raste.
Obtok denarja mora slediti rasti. To so osnove ekonomije.

Še en butl, ki nabija z glavo v zid.
Količina kitajskega yuana v obtoku že dvakratno presega količino vseh dolarjev na tem svetu. A si sploh sposoben razumet to? Ob ničelni inflaciji so natiskali 3x toliko Yuanov kolikor naj bi njihova ekonomija zrasla in razmerje samo še pospešuje.

Verjetno si mislil budale, tiste koliko nul je bilo v nemški marki pred 2 svetovno vojno pa to... pač ne moreš izpasti resen, ko širiš bedarije ki jih piše TACO na truth platformi. Ok ki jih piše kjerkoli...

Si že stavil ?


No ne pozabiti, ko ti je Truth vire molitev...
The yuan has gained 0.5% against the dollar so far this year following a 4.5% rise in 2025, which was the most substantial annual appreciation since 2020. Its recent strength has been supported by a weaker dollar and increased corporate demand for the Chinese currency as the Lunar New Year holiday approaches.


PS: ok, to danes ni težko govoriti verjetno za marsikatero valuto napram $

Kitajski podatki o rasti česarkoli so kompleten fejk. Kakršno rast rabijo, toliko denarja natiskajo. Ful delajo in nič nimajo.

V primerjavi z Evropskimi ali ameriškimi printerji ?
A ne smejo al kak ?

WSJ: Trump's Budget Breakthrough for Defense
He's following through on his vow to spend $1.5 trillion in fiscal 2027.

Washington je dolga leta dajal prednost porabi za blaginjo kot v obrambo. Rezultat je oslabljen vojaško-industrijski kompleks, kar sta jasno pokazali vojni v Iranu in Ukrajini. V tem kontekstu gre priznanje predsedniku Donald Trump, ki se na razmere odziva s predlogom novega, rekordnega povečanja obrambne porabe.

Bela hiša bo v petek predstavila proračun za fiskalno leto 2027, del podrobnosti pa je že znan. Najbolj izstopa predlog, da se obrambni proračun poveča na približno 1,5 bilijona dolarjev. To vključuje okoli 250 milijard dolarjev višji osnovni obrambni proračun (z 903 milijard), poleg tega pa še 350 milijard dodatnih sredstev, ki bi jih republikanci lahko sprejeli prek proračunskega postopka.

Obrambna poraba bi bila tako leta 2027 približno dvakrat višja kot leta 2021 in več kot 40 % višja kot letos, če upoštevamo tudi dodatnih 155 milijard dolarjev, ki jih je kongres odobril lani poleti. Kljub temu je obrambna poraba padla na okoli 3 % BDP, v primerjavi s približno 6 % v 80. letih in 8 % v 60. letih. Novi proračun Bele hiše bi ta delež dvignil na približno 4,5 %, kar je blizu cilju 5 %, ki ga je predsednik postavil za članice zveze NATO.

Glavni izziv bo, kako takšno raven obrambne porabe ohraniti dolgoročno, saj socialni programi avtomatično rastejo in zavzemajo vedno večji delež proračuna. Leta 2025 je obramba predstavljala približno 13 % vseh zveznih izdatkov, kar je polovica deleža iz 80. let in kar 70 % manj kot v 60. letih.

Joe Biden je po tej logiki želel nadaljevati trend zmanjševanja relativne obrambne porabe, saj je njegov proračun za leto 2025 predvideval 9,7 bilijona dolarjev za obrambo in 10,4 bilijona za neobrambne izdatke v desetih letih. Trumpov proračun pa prioritete obrača v drugo smer - predvideva 13,5 bilijona dolarjev za obrambo in 6 bilijonov za neobrambne izdatke v naslednjem desetletju.

Proračun vključuje tudi 65,8 milijarde dolarjev za nakup 18 mornariških bojnih ladij in 16 drugih plovil. Urad za upravljanje in proračun navaja, da je administracija v dveh proračunih in dodatnem zakonu skupaj zaprosila za sredstva za kar 123 plovil (vključno z obalno stražo), kar je največje naročilo ladij od druge svetovne vojne.

To je nujno, saj je trenutna flota preobremenjena in premajhna za globalne obveznosti ZDA. V zadnjih letih so ZDA upokojile več ladij, kot so jih dodale v uporabo. Mnoge starejše ladje sploh niso operativne, ker potrebujejo popravila, zato preostala plovila delujejo z večjo obremenitvijo in večjim tveganjem okvar.

Prejšnji mesec je na letalonosilki USS Gerald R. Ford izbruhnil požar, potem ko je bila skoraj 10 mesecev neprekinjeno na misiji, kar je blizu rekorda. Načelnik mornariških operacij admiral Daryl Caudle je poudaril, da je tako dolga napotitev izjemna že sama po sebi.

Novi Trumpov predlog želi okrepiti tudi vojaško-industrijsko bazo, da ZDA ne bi več tvegale pomanjkanja streliva ali kadra. To vključuje dolgoročne pogodbe za obnovo zalog, kar podjetjem omogoča večjo gotovost pri vlaganju v proizvodnjo.

Proračun predvideva tudi 5-7 % povišanje plač za vojaško osebje prihodnje leto ter ključne naložbe v protiraketni sistem Golden Dome, program lovca šeste generacije F-47, nove modele dronov, manevrirne rakete in sisteme dolgega dosega, ki so pomembni za obrambo Tajvana.

Končno odločitev bo imel kongres, predsednik pa bo moral ohraniti politični pritisk. Kritiki bodo opozarjali na visoke stroške, vendar zagovorniki poudarjajo, da je mogoče prihraniti z zmanjšanjem zlorab v socialnih programih. Hkrati pa je vlaganje v vojaško odvračanje bistveno cenejše kot vojna, na primer proti China.

Trump rad poudarja, da ameriški vojski ni para, vendar danes ni več tako prevladujoča kot nekoč, svet pa postaja vse nevarnejši. Predlagani proračun zato odraža bolj realistično razumevanje naraščajočih groženj, s katerimi se ZDA soočajo.

Washington je dolga leta dajal prednost porabi za "blaginjo kot v obrambo". Rezultat je oslabljen vojaško-industrijski kompleks, kar sta jasno pokazali vojni v Iranu in Ukrajini. V tem kontekstu gre priznanje predsedniku Donald Trump, ki se na razmere odziva s predlogom novega, rekordnega povečanja obrambne porabe.

Bela hiša bo v petek predstavila proračun za fiskalno leto 2027, del podrobnosti pa je že znan. Najbolj izstopa predlog, da se obrambni proračun poveča na približno 1,5 bilijona dolarjev. To vključuje okoli 250 milijard dolarjev višji osnovni obrambni proračun (z 903 milijard), poleg tega pa še 350 milijard dodatnih sredstev, ki bi jih republikanci lahko sprejeli prek proračunskega postopka.

Obrambna poraba bi bila tako leta 2027 približno dvakrat višja kot leta 2021 in več kot 40 % višja kot letos, če upoštevamo tudi dodatnih 155 milijard dolarjev, ki jih je kongres odobril lani poleti. Kljub temu je obrambna poraba padla na okoli 3 % BDP, v primerjavi s približno 6 % v 80. letih in 8 % v 60. letih. Novi proračun Bele hiše bi ta delež dvignil na približno 4,5 %, kar je blizu cilju 5 %, ki ga je predsednik postavil za članice zveze NATO.

Glavni izziv bo, kako takšno raven obrambne porabe ohraniti dolgoročno, saj socialni programi avtomatično rastejo in zavzemajo vedno večji delež proračuna. Leta 2025 je obramba predstavljala približno 13 % vseh zveznih izdatkov, kar je polovica deleža iz 80. let in kar 70 % manj kot v 60. letih.

Joe Biden je po tej logiki želel nadaljevati trend zmanjševanja relativne obrambne porabe, saj je njegov proračun za leto 2025 predvideval 9,7 bilijona dolarjev za obrambo in 10,4 bilijona za neobrambne izdatke v desetih letih. Trumpov proračun pa prioritete obrača v drugo smer - predvideva 13,5 bilijona dolarjev za obrambo in 6 bilijonov za neobrambne izdatke v naslednjem desetletju.

Proračun vključuje tudi 65,8 milijarde dolarjev za nakup 18 mornariških bojnih ladij in 16 drugih plovil. Urad za upravljanje in proračun navaja, da je administracija v dveh proračunih in dodatnem zakonu skupaj zaprosila za sredstva za kar 123 plovil (vključno z obalno stražo), kar je največje naročilo ladij od druge svetovne vojne.

To je nujno, saj je trenutna flota preobremenjena in premajhna za globalne obveznosti ZDA. V zadnjih letih so ZDA upokojile več ladij, kot so jih dodale v uporabo. Mnoge starejše ladje sploh niso operativne, ker potrebujejo popravila, zato preostala plovila delujejo z večjo obremenitvijo in večjim tveganjem okvar.

Prejšnji mesec je na letalonosilki USS Gerald R. Ford izbruhnil požar, potem ko je bila skoraj 10 mesecev neprekinjeno na misiji, kar je blizu rekorda. Načelnik mornariških operacij admiral Daryl Caudle je poudaril, da je tako dolga napotitev izjemna že sama po sebi.

Novi Trumpov predlog želi okrepiti tudi vojaško-industrijsko bazo, da ZDA ne bi več tvegale pomanjkanja streliva ali kadra. To vključuje dolgoročne pogodbe za obnovo zalog, kar podjetjem omogoča večjo gotovost pri vlaganju v proizvodnjo.

Proračun predvideva tudi 5-7 % povišanje plač za vojaško osebje prihodnje leto ter ključne naložbe v protiraketni sistem Golden Dome, program lovca šeste generacije F-47, nove modele dronov, manevrirne rakete in sisteme dolgega dosega, ki so pomembni za obrambo Tajvana.

Končno odločitev bo imel kongres, predsednik pa bo moral ohraniti politični pritisk. Kritiki bodo opozarjali na visoke stroške, vendar zagovorniki poudarjajo, da je mogoče prihraniti z zmanjšanjem zlorab v socialnih programih. Hkrati pa je vlaganje v vojaško odvračanje bistveno cenejše kot vojna, na primer proti Kitajski.

Trump rad poudarja, da ameriški vojski ni para, vendar danes ni več tako prevladujoča kot nekoč, svet pa postaja vse nevarnejši. Predlagani proračun zato odraža bolj realistično razumevanje naraščajočih groženj, s katerimi se ZDA soočajo.

https://www.wsj.com/opinion/donald-trum...

Chalky je 3. apr 2026 ob 16:50:14 izjavil:

Trump's new $1.5 trillion budget request for the Pentagon includes billions to build 41 new battleships

Problem ni v denarju ampak v sami proizvodnji industriji. ZDA bi morale posodobiti vsa pristanišča ter odpreti nova tako na Zahodni kot Vzhodni obali. Denar tu ni problem ampak je problem ker gre za dolgoročne projekte ki ne morejo biti končani v nekaj mesecih.

Na kratki rok bodo lahko povečali proizvodnjo raket, dronov itd. Za povečanje proizvodnje bojnih letal in letal nvoe generacije ter B-21 bombnikov bi verjetno bilo potrebno počakati najmanj 2 leti. Največji problem je pri mornarici ker se vse vleče v nedogled.

Če so pametni bodo sklenili dogovor z Andurilom ki lahko precej hitro poveča proizvodnjo raket ter dronov iz tisoč na deset tisoč ter pri manjših dronih iz nekaj deset tisoč, na milijon plus in to precej hitro.

Pentagon bi moral Muska prositi da jim zgradi proizvodnje linije. Me nebi presenečalo če bi se tudi Musk vključil v proizvodnjo orožja. Tesla proizvaja vse živo, če je Pentagon pripravljen financirati vse skupaj potem bi se to lahko zgodilo.

Lol Chalky,
A bodo pozlačene ?
Ker vemo da nimajo ne industrijske kapacitete, pa tu ne mislim v proizvodnji surovin kot tudi prosti dokov, kjer bi jih v naslednjem desetletju gradili.


Sej veš da delaš copy past pedo posiljevalca.
Moraš iti ponosen.