Cene RAM so ponorele

Pri nas imamo nekaj 10 cryo elektronskih mikroskopov in cel inštitut je postavljen na hribu izven mesta zgolj zaradi vprašanja treslajev. Najmlajša zgradba v ta namen ima znotraj strukture ločeno enoto na svojih temeljih in izolirano od preostale zgradbe za največje mikroskope.
Glede na to, da je pri proizvodnji modernega čipovja potrebna podobna natančnost, gradit to kjerkoli v bližini civilizacije ni smiselno. Rabiš res hudo izolacijo od podlage in zelo natančno kontrolo nad prahom v atmosferi ...

Zelo zanimivo, tnx.

"je pa nekaj kasneje Avstrijska podružnica AMI-ja imela serijsko proizvodnjo tudi za nas."

Kje pa je bila locirana? Je imela kaj povezavez z Mikroelektroniko?

Avstrijska je bila locirana v starem gradu v vasi Unterpremstaten.
tole pravi google:"Unterpremstätten (danes uradno Premstätten) na Štajerskem je znan predvsem kot domači sedež podjetja ams-OSRAM (prej austriamikrosystems in ams AG), vodilnega svetovnega koncerna za senzoriko in optoelektroniko. Na zgodovinskem sedežu podjetja ob dvorcu Premstätten razvijajo in proizvajajo najsodobnejše mikročipe in inteligentne senzorje."

No na začetku je bil AMI potem AMS, sedaj je kar je.
Ker je imela mikroelektronika JDT z AMI smo bil seveda tudi del te Avstrijske podružnice

tole se še najde:
Da, sodelovanje z družbo AMI (American Microsystems, Inc.) iz ZDA je bilo ključno za sam nastanek podjetja v Unterpremstättnu.Povezava med obema podjetjema je bila celo veliko globlja od zgolj skupne razvojne skupine:Nastanek kot skupno podjetje (Joint Venture): Podjetje v Unterpremstättnu je bilo leta 1981 ustanovljeno kot skupno podjetje (Joint Venture) med avstrijskim jeklarskim koncernom voestalpine AG in ameriškim partnerjem American Microsystems, Inc. (AMI).Prvotno ime: Ob ustanovitvi se podjetje sploh ni imenovalo austriamikrosystems, temveč AMI-Austria GmbH (AMI-A). Ameriški AMI je imel v lasti večinski, 51-odstotni delež, voestalpine pa 49-odstotni delež.Prenos znanja (Know-How): Ker je bil AMI v tistem času eden izmed pionirjev na področju integriranih vezij (sploh v MOS tehnologiji) v ZDA, je bil namen tega sodelovanja prav prenos ameriškega tehnološkega znanja in razvojnih praks v Avstrijo. Skupne inženirske ekipe so tako postavile temelje za celotno proizvodnjo mikročipov na Štajerskem.Osamosvojitev: Sodelovanje v tej obliki je trajalo do leta 1987, ko je voestalpine odkupil celoten delež od ameriškega AMI in podjetje preimenoval v AMS (Austriamikrosystems).Ameriški AMI je torej s svojo tehnologijo in razvojno pomočjo neposredno omogočil, da je Premstätten sploh postal to, kar je danes - globalno središče za mikroelektroniko.

in še o povezavi s Slovenijo:
Povezava med avstrijskim centrom v Unterpremstättnu in slovensko Iskro (oz. Iskrino Mikroelektroniko) obstaja in poteka ravno preko istega ameriškega partnerja - družbe AMI (American Microsystems, Inc.).Ameriški AMI je bil v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ključni tehnološki most, ki je povezoval razvoj mikroelektronike v Sloveniji in Avstriji.Sodelovanje in zgodovinske povezave so potekale na več ravneh:1. Skupni tehnološki partner (AMI)Preden je AMI leta 1981 soustanovil AMI-Austria v Unterpremstättnu, je že tesno sodeloval z Iskro in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Iskra je v 70. letih iskala pot do vrhunske tehnologije integriranih vezij (čipov). Ker v Jugoslaviji takrat ni bilo tehnologije za masovno proizvodnjo MOS (Metal-Oxide-Semiconductor) struktur, so se povezali z ameriškim AMI.2. Legendarni mikrokrmilnik Iskra EMZ-1001 / AMI S2000Najbolj neposreden dokaz tega sodelovanja je prvi slovenski (in jugoslovanski) mikrokrmilnik Iskra EMZ-1001, razvit leta 1977.Čip so razvili slovenski inženirji v sodelovanju z ameriškim AMI.Ker Iskra takrat še ni imela lastne tovarne (vafer linije) za tovrstne napredne čipe, je proizvodnjo prevzel AMI v ZDA.AMI je ta isti čip po svetu uspešno prodajal pod svojo znamko AMI S2000. Čip se je masovno vgrajeval v belo tehniko (gospodinjske aparate) in telekomunikacijske naprave (npr. Iskrine napredne telefone Isicom Super).3. Nastanek tovarne v Unterpremstättnu in prenos znanjaKo je AMI leta 1981 začel graditi tovarno AMI-Austria v Unterpremstättnu, je ta lokacija postala geografsko najbližje sodobno proizvodno središče za mikroelektroniko v regiji. Inženirji iz Iskre in jugoslovanski strokovnjaki so pozorno spremljali ta razvoj. Zaradi bližine in že obstoječih partnerskih vezi z AMI so se med strokovnjaki z obeh strani meje (Gradec-Ljubljana-Kranj) stkali močni strokovni in kolegialni odnosi. Številni jugoslovanski strokovnjaki so hodili na usposabljanja ali kasneje celo sodelovali pri projektih, povezanih z avstrijsko tovarno.4. Iskra Mikroelektronika (Šentjernej)Podobno kot so Avstrijci zgradili center v Premstättnu, je Iskra v začetku 80. let zgradila lastno namensko tovarno Iskra Mikroelektronika. v Šentjerneju (ustanovljena 1983). Čeprav je Šentjernej razvijal predvsem hibridna integrirana vezja in tehnologijo debele plasti, je celotna generacija inženirjev, ki je postavljala slovensko mikroelektroniko, izhajala iz istih osnov in partnerskih povezav z zahodnimi podjetji, med katerimi sta bila ključna AMI in kasnejši AMS (austriamikrosystems).Če povzamemo: Iskra in ams-OSRAM (kot nekdanji AMI-Austria) imata skupne tehnološke korenine. Ameriški AMI je bil tisti, ki je slovensko znanje (EMZ-1001) pretopil v realnost, le nekaj let kasneje pa je s postavitvijo tovarne v Unterpremstättnu trajno spremenil tehnološki zemljevid naše regije.

Miha, hvala.

Kar malo podobno avstrijskim podružnicam Mlacoma, Delte in Jerovška na drugi strani Karavank. Dejansko smo zaradi železne zavese te stvari takrat težko delali...

Delta je delala tudi kaj razvoja, zato so jo tudi uničili, šverc komerc Jerovšek in Mlacom sta pa tranzicijo preživela.

V glavnem, zdi se, da bi, če bi bili na drugi strani železne zavese, fabriko AMI postavil pri nas.