Slo-Tech - Ker se posadka kitajskega plovila Šendžov 20 z vesoljske postaje ni mogla vrniti s svojim plovilom, so uporabili naslednje, ki je ta pripeljalo 21. posadko. Vsi trije taikonavti (Zhang Lu, Wu Fei in Zhang Hongzhang) so se v petek popoldne varno vrnili v puščavo Gobi, medtem ko je nova posadka začela svojo misijo na vesoljski postaji - brez varne možnosti za takojšnjo vrnitev. Še vedno je na postajo priključen Šendžov 20, pri katerem so odkrili manjšo razpoko na steklu kapsule, domnevno zaradi udarca kosa vesoljskega drobirja. V tem stanju plovilo ni izpravno in ne omogoča varne vrnitve posadke.
Kitajska vesoljska agencija je sporočila, da bodo v orbito nekoliko kasneje poslali Šendžov 22. Namesto nove posadke bo na postajo peljal zaloge, nato pa ga bo posadka uporabila za vrnitev. Medtem bo Šendžov 20 ostal spojen z ladjo, saj je za uporabo v vesolju varen in omogoča izvajanje več eksperimentov.
Šendžov 22 bo seveda poletel prej, kot so prvotno načrtovali. Misije s temi plovili so od leta 2021 potekale brez težav, to pot pa so Kitajci zaplet razglasili kot uspeh, saj so prvikrat uporabili nadomestno oziroma drugo plovilo za vrnitev, kar da priča o varnostnih standardih. Predvideni datum vrnitve trenutne posadke je april. Vesoljska postaja Tiangong omogoča dolgotrajno bivanje treh oseb, šest ljudi pa je lahko tam krajši čas.
Šendžov 20 bo verjetno naposled deorbitiran, nato pa bo čofnil v Pacifik.
Še vedno je na postajo priključen Šendžov 20, pri katerem so odkrili manjšo razpoko na steklu kapsule, domnevno zaradi udarca kosa vesoljskega drobirja.
Ni ga problema, ki se ga ne da rešiti z "duct tape".
NASA engineers and astronauts have used duct tape in their work, including in some emergency situations. One such usage occurred in 1970 when Woodfill was working in Mission Control, when the square carbon dioxide filters from Apollo 13's failed command module had to be modified to fit round receptacles in the lunar module, which was being used as a lifeboat after an explosion en route to the Moon. A workaround used duct tape and other items on board Apollo 13, with the ground crew relaying instructions to the flight crew. The lunar module's CO2 scrubbers started working again, saving the lives of the three astronauts on board.
Ed Smylie, who designed the scrubber modification in just two days, said later that he knew the problem was solvable when it was confirmed that duct tape was on the spacecraft: "I felt like we were home free," he said in 2005. "One thing a Southern boy will never say is, 'I don't think duct tape will fix it.'"
Pritisk 1bar znotraj kapsule ni bavbav, in ga kak vredu lepilni trak čez razpoko komot prenese (dokler ni prevroče) Tud na ISS se mi zdi da je nekdo mašil luknjo s prstom.
... v vesoljskih oblekah? Vesoljska obleka ni projektirana za to, da te ščiti pred curkom tisoč-stopinjskega plina pri hipersoničnih hitrostih v zaprtem prostoru (kjer se potem sicer zmanjša hitrost, a vseeno) - temveč le dobro ščitijo pri izgubi tlaka -, niti ne pred morebitnim kaskadnim lomom konstrukcije okoli okna. Tveganje je res preveliko za eksperimentiranje. Se pa sicer še vedno lahko odločijo za "testni" povratek brez posadke, da vidijo kaj se bo zgodilo s kapsulo.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Lahko bi pač leteli dol v vesoljskih oblekah, pa najbrž ne bi bil problem.
Pozabil si da vesoljska postaja ne stoji na mestu. Da ne pade z neba mora krožiti okoli Zemlje s hitrostjo okoli 8 km/s, kar je približno 29.000 km/h. Če skočiš iz vesoljske postaje torej drviš s hitrostjo 8 kilometrov na sekundo in z enako hitrostjo priletiš v našo atmosfero. Samo zažarel bi in se spremenil v oblaček pepela.
Pritisk 1bar znotraj kapsule ni bavbav, in ga kak vredu lepilni trak čez razpoko komot prenese (dokler ni prevroče) Tud na ISS se mi zdi da je nekdo mašil luknjo s prstom.
Tud svinčnik v vesolju deluje boljše kot kuli.
Glede svinčnika: nočeš, da se ti odlomi konica grafita in naredi kakšen kratki stik!
Lahko bi pač leteli dol v vesoljskih oblekah, pa najbrž ne bi bil problem.
Pozabil si da vesoljska postaja ne stoji na mestu. Da ne pade z neba mora krožiti okoli Zemlje s hitrostjo okoli 8 km/s, kar je približno 29.000 km/h. Če skočiš iz vesoljske postaje torej drviš s hitrostjo 8 kilometrov na sekundo in z enako hitrostjo priletiš v našo atmosfero. Samo zažarel bi in se spremenil v oblaček pepela.
Najprej bi rabil eno "raketico", da bi relativno hitrost postopoma zmanjšal, komaj nato bi se lahko začel spuščat v zgornje sloje atmosfere. Pa še tu bi imel problem trenja.
