Slo-Tech - Ker se posadka kitajskega plovila Šendžov 20 z vesoljske postaje ni mogla vrniti s svojim plovilom, so uporabili naslednje, ki je ta pripeljalo 21. posadko. Vsi trije taikonavti (Zhang Lu, Wu Fei in Zhang Hongzhang) so se v petek popoldne varno vrnili v puščavo Gobi, medtem ko je nova posadka začela svojo misijo na vesoljski postaji - brez varne možnosti za takojšnjo vrnitev. Še vedno je na postajo priključen Šendžov 20, pri katerem so odkrili manjšo razpoko na steklu kapsule, domnevno zaradi udarca kosa vesoljskega drobirja. V tem stanju plovilo ni izpravno in ne omogoča varne vrnitve posadke.

Kitajska vesoljska agencija je sporočila, da bodo v orbito nekoliko kasneje poslali Šendžov 22. Namesto nove posadke bo na postajo peljal zaloge, nato pa ga bo posadka uporabila za vrnitev. Medtem bo Šendžov 20 ostal spojen z ladjo, saj je za uporabo v vesolju varen in omogoča izvajanje več eksperimentov.

Šendžov 22 bo seveda poletel prej, kot so prvotno načrtovali. Misije s temi plovili...

Slo-Tech - Posadka kitajske misije Šendžov 20, ki je 24. aprila odpotovala na postajo Tiangong, bo v vesolju nekoliko dlje od načrtov. Vrniti bi se morali po izmenjavi s posadko Šendžov 21, ki je prispela 1. novembra, a so zaradi suma trka med plovilom in vesoljskim drobirjem ostali v vesolju. Chen Dong, Chen Zhongrui in Wang Jie bi bili morali odpotovati v sredo.

Kitajska vesoljska agencija za polete s posadko je sporočila, da bodo preverili stanje plovila za vrnitev. V tem času bosta obe posadki ostali na postaji Tiangong, kjer je prostora dovolj. Kje točno naj bi plovilo trčilo s smetmi, niso sporočili, prav tako ni jasen obseg domnevne škode. Agencija ni želela špekulirati o datumu odhoda.

Ključna nevarnost so morebitne poškodbe termičnega ščita, ki varuje plovilo med vstopom v atmosfero. Druga kritična točka je mehanizem za izmet padala, ki upočasni plovilo med pristankom. Pred 22 leti je ameriški raketoplan Columbia ob povratku zgorel prav zaradi poškodb na ščitu.


Plovilo Šendžov 20...

BBC - Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se...

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...

Slo-Tech - Kitajska je napovedala, da bomo po odsluženem in pokopanemu Miru in aktualni ISS dobili še tretjo vesoljsko postajo v Zemljini orbiti. Na tiskovni konferenci so namreč najavili skorajšnji pričetek gradnje lahke vesoljske postaje, ki bo končana do leta 2020. Sestavljena bo iz več modulov, sprva pa bodo vanjo povezali tri.

Osrednji modul bo meril 18,1 metra v dolžino in 4,2 metra v premeru, tehtal pa bo od 20 do 22 ton. Nanj bosta nato pričvrščena dva modula za izvajanje eksperimentov, ki bosta enakih polmerov in teže ter dolžine 14,4 metra. Osrednji modul, ki se imenuje Tiangong-1, bodo s plovilom Šendžov 8 izstrelili še letos, tako da se bosta prihodnje leto plovili Šendžov 9 in 10 že...