hoja z obtežitvijo - rucking

Na hitro nisem našel nič na to temo, pa odpiram novo.

Kdo prakticira "rucking"? V kakšni meri, s kakšno opremo, izkušnje?

Jaz zaenkrat uporabljam kar 10 litrski meh za vodo, v nahrbtniku, ki ga sicer uporabljam za pohode. Prednost pred utežmi je, da ga lahko poljubno napolnim, predvsem pa, da grem z njim v breg, na vrhu pa zlijem vodo ven, ker pri hoji navzdol dodatna obtežitev samo škodi sklepom. Slabost meha v pohodniškem nahrbtniku je, da teža ni optimalno razporejena, ampak je pa dodatna prednost, pred specializirano opremo, da simulira resnične obremenitve pri pohodu.

pegasus je včeraj ob 21:26:54 izjavil:

A to ima ime?

Ima, in postaja kar popularno. Ker ni več dovolj prehoditi 10.000 korakov na dan, sedaj je treba to storiti z utežmi

Najpogosteje se sicer uporabljajo obteženi telovniki, ki so v bistvu videti kot neprebojni jopiči.

Copilot mi je pomagal napisati kratek sestavek o tem

Rucking - pozabljena vadba, ki združuje pohodništvo in moč

V času, ko se fitnes trendi vrtijo okoli visoko intenzivnih intervalnih treningov in digitalnih aplikacij, se v ospredje vrača preprosta, a izjemno učinkovita oblika vadbe: rucking. Gre za hojo z obremenjenim nahrbtnikom, ki izhaja iz vojaškega treninga, danes pa postaja priljubljena med pohodniki, rekreativci in celo terapevti.

Rucking je več kot le hoja. Je funkcionalna vadba, ki krepi mišice nog, zadnjice, trupa in hrbta, hkrati pa izboljšuje srčno-žilno vzdržljivost. Za razliko od teka ne obremenjuje sklepov v enaki meri, zato je primeren tudi za tiste, ki imajo težave s koleni ali kolki. Vadba je prilagodljiva: obremenitev lahko uravnavamo glede na telesno pripravljenost, teren ali cilje. Nekateri začnejo z nekaj kilogrami, drugi trenirajo z deset in več kilogrami, odvisno od tega, ali se pripravljajo na večdnevne trekinge ali zgolj želijo izboljšati telesno kondicijo.

Posebna prednost ruckinga je njegova uporabnost v realnem svetu. Če se pripravljamo na pohodništvo, je smiselno trenirati z nahrbtnikom, ki simulira dejansko opremo. Še bolj domiselna pa je uporaba vodnega meha kot obremenitve. Ta omogoča, da med vzponom nosimo večjo težo, nato pa pred spustom v dolino vodo izpraznimo in tako razbremenimo sklepe. Gre za praktično rešitev, ki jo uporabljajo izkušeni pohodniki in vojaški trenerji, čeprav je v širši javnosti manj znana.

Seveda rucking ni brez tveganj. Prehitra povečava teže lahko vodi do poškodb, slaba drža ali neprimeren nahrbtnik pa povzročata bolečine v hrbtu in ramenih. Zato je pomembno, da vadbo izvajamo premišljeno, postopno in z ustrezno opremo.

V Sloveniji izraz "rucking" še ni povsem uveljavljen. Najpogosteje se uporablja opisna fraza "hoja z obteženim nahrbtnikom", včasih tudi "obtežena hoja" ali "trening hoje z bremenom". Ne glede na terminologijo pa gre za vadbo, ki združuje gibanje v naravi, telesno moč in mentalno vzdržljivost - tri elemente, ki jih v sodobnem življenju pogosto pogrešamo.

Za tiste, ki iščejo preprost, učinkovit in naravi prijazen način vadbe, je rucking morda prav tisto, kar potrebujejo. Potrebujete le nahrbtnik, nekaj kilogramov obremenitve in voljo, da stopite iz urbanega ritma v gozdne poti.

Jaz grem najraje po vodo do bližnjega izvira z 10l kanto v nahrbtniku. Občasno, bolj med vikendi pa dam v ruzak gorilnik, hrano, posodo, vodo in ostalo za kosilo, 4 letnega sina pa na ramena in greva na pohod. Odkar tole prakticiram, nimam problemov s križem. Je pa stvar opisana v Easterjevi The Comfort Crisis, tam sem jaz za to slišal.

Bolj učinkovito (kar se vadbe tiče) je, če greš z bremenom. Namesto da greš 2 uri brez, je dovolj (recimo) pol ure z bremenom. Poleg tega nekateri hodijo v hribe ali na pohode s polnim nahrbtnikom različne opreme, hrane, vode..., in se je dobro na to prej pripravljati. Lahko pa seveda tudi tečeš v breg, ampak tudi to lahko "popestriš" z bremenom. Pač odvisno od tega, v kakšni kondiciji si, in v kakšni bi rad bil.