Po objavi decembra 2010, ki jo je še podžgala NASA s pompozno novinarsko konferenco, so se hitro oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili tako zelo prepričani o trditvah. Arzen je kemijsko sicer podoben fosforju, a tudi silicij je podoben ogljiku, pa silicijevega življenja ni. Če bi bakterija resnično vgrajevala arzen v DNK, bi ta ob stiku z vodo razpadla zaradi termodinamične nestabilnosti. Zvrstilo se je nemalo komentarjev, v katerih so drugi raziskovalci opozarjali na pomanjkljivosti v originalni raziskavi. Povzeli bi jih lahko z očitkom o pomanjkljivi analizi in čiščenju, zaradi česar so avtorji zaznali arzenovo kontaminacijo. V jezeru je namreč poleg arzena še vedno veliko več fosforja, ki ga potrebuje običajno življenje.
Kritike so bile hude, avtorji pa so trmasto vztrajali pri svojih trditvah. In tako je 15 let pozneje Science uradno umaknila prvotni članek, čeprav so že leta 2012 objavili članka dveh drugih skupin, ki nista uspeli ponoviti rezultatov. Da arzenovih bakterij ni, je bilo jasno že tedaj. Razlog za tako zapozneli odziv je sprememba standardov, so pojasnili. Včasih so umaknili le članke, kjer je bila manipulacija očitna ali namerna. Sedaj pa se umikajo tudi članki, katerih sklepov rezultati ne podpirajo, četudi je to na primer zaradi slabo zasnovanega eksperimenta ali pomanjkljive interpretacije. To se je zgodilo v tem primeru.
Raziskovalci niso krivi manipulacije, je pa eksperiment nesrečno zasnovan. Ariel Anbar z Arizona State University je dejal, da v originalni študiji ni napak, je pa možno rezultate interpretirati na različne načine. Tudi nekaj drugih strokovnjakov meni, da čeprav se z zaključki članka ne strinjajo, to še ne pomeni, da ga je treba umakniti, ker je kritična razprava v znanosti nujna med raziskovalci, ne pa z uredniki kot dokončnimi arbitri. Tudi avtorji raziskave nasprotujejo umiku.