Slo-Tech - Pred petnajstimi leti je mikrobiološko skupnost razburkala NASA, ki je domnevno odkrila bakterijo, ki namesto fosforja uporablja arzen. Bakterijo GFAJ-1 so izolirali iz jezera Mono v Kaliforniji, kjer je koncentracija arzena ogromna (200 μM), prav tako je izjemno slano in alkalno. Ekstremofili, torej organizmi, prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah, niso nič nenavadnega, a ti neugodne dejavnike tolerirajo. Revolucionarno pa se je zdelo odkritje, da GFAJ-1 ni zgolj ekstremofil, ki ga arzen ne uniči, temveč da arzen namesto fosforja vgrajuje v DNK. To je tako neverjetna trditev, da je kmalu povzročila obilico dvignjenih obrvi.

Po objavi decembra 2010, ki jo je še podžgala NASA s pompozno novinarsko konferenco, so se hitro oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili tako zelo prepričani o trditvah. Arzen je kemijsko sicer podoben fosforju, a tudi silicij je podoben ogljiku, pa silicijevega življenja ni. Če bi bakterija resnično vgrajevala arzen v DNK, bi ta ob stiku z...

Slo-Tech - Odkritje grafena leta 2004, ki ima številne uporabne lastnosti in za katerega odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada za fiziko leta 2010, je sprožilo iskanje analogov iz drugih spojin. Od grafena se pričakuje veliko tudi na področju elektrotehnike, prav pa bi prišli tudi sorodni materiali, ki bi imeli še boljše lastnosti. Silicen je silicijev ekvivalent grafena, v zadnjem času pa se pogosto...

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

Science Blog - Lani ob takem času je NASA razburkala svetovno znanstveno srenjo z objavo, da so odkrili arzenove bakterije. V jezeru Mono so namreč našli bakterije, za katere se je izkazalo, da živijo v z arzenom izjemno bogatem okolju. Prva avtorica članka Felisa Wolfe-Simon s sodelavci je zaključila, da bakterije ne le preživijo v arzenovem okolju, kar ni nič novega, ampak ga vgrajujejo v svoje proteine in DNK. To postavlja na glavo poznavanje biologije in kemije živih organizmov, saj so doslej za osnovne gradnike veljali vodik, kisik, ogljik, žveplo, dušik in fosfor. Avtorji raziskave pa trdijo, da bakterije prav fosfor nadomeščajo z arzenom.

Mnogo znanstvenikov se s temi rezultati ne strinja in išče več razlag, v čem je bil poizkus pomanjkljiv in...

Slo-Tech - Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.

Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva...

NASA - NASA je danes na novinarski konferenci predstavila dokaze o obstoju življenja, ki uporablja tudi arzen. Že na začetku tedna so napovedali, da bodo predstavili astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za nezemeljsko življenje. Zaradi tega so mnogi nestrpno pričakovali, kaj bo NASA povedala in ali so nemara res odkrili življenje v vesolju.

V jezeru Mono v Kaliforniji so odkrili mikroorganizem, ki uspeva v okolju, bogatem z arzenom. Ne le da v njem uspeva, arzen celo uporablja namesto fosforja za gradnjo celičnih struktur. To na glavo postavlja doslej veljavne teorije o potrebnih pogojih za življenje, med katere so uvrščali prisotnost šestih elementov - ogljika, vodika, dušika, kisika, žvepla in fosforja. Slednji je del...