Da Meta potrebuje svoje prenosne kapacitete, ni presenetljivo. Podjetje letno ustvari 10 odstotkov internetnega prometa na fiksnih in 22 odstotkov na prenosnih omrežjih. S tem je na drugem mestu med največjimi porabniki pasovne širine na internetu. Več o kablu bomo izvedeli jutri, prva etapa gradnje pa naj bi bila vredna dve milijardi dolarjev. Projekt se bo začel z dvema milijardama dolarjev proračuna in sproti povečeval po etapah. V končni obliki bo kabel segal od vzhodne obale ZDA prek juga Afrike do Indije in Avstralije in nato do zahodne obale ZDA.
Podmorski kabli že dlje časa niso več zgolj v lasti operaterjev in ponudnikov omrežnih povezav. Različni komercialni ponudniki storitev, denimo storitev v oblaku, že vlagajo v lastne kable, večinoma v konzorcijih. To pa bo prvi kabel, ki bo v celoti v lasti Mete.
