Noben ne piše referenčnih številk

Sicer obstajajo workaroundi s telefonovim čitalcem qr kode in potem iz 'celotnega besedila' - lahko ga shraniš, jasno - preseneš sklic (postopno lahko vse podatke, N26 sicer podpira UPN) - odvisno od fleksibilnosti plačnikov, ne izdajateljev :D

Osebno se mi zdi malo zoprno pretipkovati, ker ni validacije v Message, pa tudi ne veš, če software na prejemnikovi strani ignorira preglednostne presledke, pomišljaje in to.

Še boljši so tisti, ki ne vpišejo niti pravilnega zneska, par centov več ali manj. Ali pa kljub temu, da je končni znesek odebeljeno napisan, plačajo neto znesek.

Ravno dodajam to QR kodo v PDF pa bomo videli, če bo kaj boljše. Poslovni bankanet še nima mobilnega appa, tako da vse poslovne stranke, ki so na tej zastareli banki, si s QR kodo ne morejo nič začet.

Huh, ste pa eni res pozni s qr kodami, ko se denar pobira, je potrebno narediti to čimbolj zanesljivo - modela poznam, ki je to zintegriral že kar nekaj let nazaj - če so zneski zoprni, pa ni kriv :D

Ales je danes ob 07:16:04 izjavil:

Miha 333 je včeraj ob 23:02:28 izjavil:

Zato ker folk plačuje s telefonom, tam pa je referenca opcijski podatek oz. moraš kliknit "več podatkov", da se sploh pokažejo polja za referenco. Po pravici povedano, pa se nobenemu ne da več s tem ukvarjat, vključno z mano. Če ni QR, ne bom ročno klofal reference, pika.

Katero debilno banko imaš pa to, da v mobilni banki skriva polje za referenco?

Še dobro, da se komu da ukvarjati s tabo, če se tebi ne da z vnosom parih številk...

Ja samo ima verjetno kar prav, presneto nadležno je, ko nekdo ne priloži qr kode. Precej večja verjetnost, da bo nekdo odložil tisto ročno vnašanje podatkov na 'ma ne da se mi tipkat zdele, bom pol'.

Banka (oziroma ena od njih) je pa Intesa.

DamijanD je danes ob 07:30:41 izjavil:

Zanimive izkušnje. Meni osebno se zdijo sklici najboljša stvar na svetu in nekako mi ni jasno zakaj jih vsi ne uporabljajo (ena razlaga, ki sem jo dobil: pri nas je Balkan, morajo biti stvari bolj urejene, da se sploh kaj plača :-) )

Postali smo (po eni strani) družba, ki je tako zgarana, da nima časa v miru prdniti in (po drugi) družba individualizma, antikolektivizma in narcizma. Jaz, jaz, jaz, jaz.

Če nihče ne piše reference, kaj potem šele okence za namen plačila?

A ni tko, da v tujini sploh nimajo referenc in je to neka naša pogruntavščina?

Sej imaš namen oziroma besedilo in daš tja številko računa pa je to to.

Meizu je včeraj ob 21:31:49 izjavil:

Jure14 je včeraj ob 21:14:28 izjavil:

Če dobiš plačilo, brez sklica, pa imaš več računov, ki ajo ta znesek, zapreš najstarejšega.

V tujini imajo navado vedno zapirat najstarejši račun, pa čeprav samo delno. Pač zapirajo terjatve po FIFO metodi.

Tole je super ideja, bom poskusil implementirat v svoj sistem knjiženja. Hvala!

Tako se zapirajo terjatve (ki jih drugače ne moreš razporediti na točen dokument) _znotraj_ partnerja, ne pa med vsemi partnerji!

Drugače se pa pri neorganiziranih partnerjih pri zapiranju terjatev pač nasloniš na vsak podatek, ki ga dobiš na bančnem izpisku (sklic, namen, naziv, del sklica, znesek, nalogodajalčev TRR oz. banka... Npr., Jože, ki se mu ne ljubi tipkat sklicev v spletno banko, bo večinoma nakazoval iz istega TRRja.

Magic1 je danes ob 09:43:17 izjavil:

Če nihče ne piše reference, kaj potem šele okence za namen plačila?

No, zdaj smo pa tle...
Popularen revolut (in tudi N26) ne pozna sklicev, samo namene. Sklici so bili fini za prejemnike, ker so programi sami iskali in parckali. Ce je bil sklic narobe, je bilo treba rocno gledat, kdo je placal. In zato se je tezilo s sklici. Koliko programov danes ima to urejeno za parckanje namena iz placila s sklicem iz poloznice? Kar pomeni, da ni prav nobene potrebe se zafrkavati s sklici v namenu neobank, ker bodo itak mogli na peš in rabijo samo en info uporaben, da vedo, kdo je placnik. Ime, priimek ali st racuna ali stevilka uporabnika ali konec koncev sklic, ce se komu da prepisovati (pa se to bo vecja tezava za prejemnika, ce se zmoti v številki, kot ce se zatipka enkrat v imenu).

FURS ima na pol nekaj implementirano. Recimo, ce uporabim sklic davcna-99996, potem bo vse vrgel na akontacijo dohodnine, kjer je potem preplacilo vsote starsevsko varstvo + prispevki za zaposlovanje. Na teh dveh postavkah je pa minus. Pa ne bi smelo biti tako, in prav napisem sklic v namen, ki pa je zal namen in ne sklic.

N26 pozna sklice in UPN QR (tretja stran, opcijsko, preverjeno), Revolut pa pretipkaš/prilepiš v Namen/Subject ali kaj že.

Davčnega e-računa pa niti nočeš zares, raje greš preko edavkov, izbereš zapadlo in plačaš preko wspay, če gre za dovolj malenkostnosti za saveback (v smislu malenkost višje negativne provizije, ker zgornje meje so hitro prebite).

Mi, skromni socialci, poznamo :D

Ne gre za opomin...
Gre za convenience in mogoče celo malenkost nižji znesek...
Če vse to ne predstavlja prednosti, ni nobenih težav, če se jih ne koristi.

jabe je danes ob 10:56:22 izjavil:

No, zdaj smo pa tle...
Popularen revolut (in tudi N26) ne pozna sklicev, samo namene. Sklici so bili fini za prejemnike, ker so programi sami iskali in parckali. Ce je bil sklic narobe, je bilo treba rocno gledat, kdo je placal. In zato se je tezilo s sklici. Koliko programov danes ima to urejeno za parckanje namena iz placila s sklicem iz poloznice? Kar pomeni, da ni prav nobene potrebe se zafrkavati s sklici v namenu neobank, ker bodo itak mogli na peš in rabijo samo en info uporaben, da vedo, kdo je placnik. Ime, priimek ali st racuna ali stevilka uporabnika ali konec koncev sklic, ce se komu da prepisovati (pa se to bo vecja tezava za prejemnika, ce se zmoti v številki, kot ce se zatipka enkrat v imenu).

Zakaj taka težnja po uparjanju po imenu plačnika? To ni enolični identifikator. Lahko imajo 10 Janezov Novakov v bazi strank.
Lahko pa tudi plačam položnice od žene/mame/sina itd.

Vsekakor je pravilna rešitev gledanje za sklic v polju za namen in to avtomatiziraš. Kjer morajo pa ročno, je pa to še vedno 100% določljiv podatek. Zatipkaš se ne, ker ga skopiraš. Zakaj bi bilo pa namesto ene številke (sklic) lažje vpisovati druge številke (št. računa, št. uporabnika) pa ne vem.

Raje se vprašajte zakaj ima večina podjetij vsak mesec drugačen sklic, če na koncu itak zapirajo najstarejšo odprto terjatev in bi lahko bil sklic vedno enak.

Meni so razlagali, da predvsem zaradi pravnih posledic. Če ti stranka teži, da je plačala račun za december, ti si mu pa zaprl odprt november in poslal opomin ter izvršbo za december. Samo po tej logiki tudi ne bi smeli samovoljno zapirati najstarejših terjatev.

Očitno sem edini, ki kot fizična oseba vedno dosledno vnašam referenčne številke in številke računov, ki jih plačujem. Sem mislil, da to počnejo vsi. A je narod res tako len?

delavec44 je danes ob 12:07:40 izjavil:

Raje se vprašajte zakaj ima večina podjetij vsak mesec drugačen sklic, če na koncu itak zapirajo najstarejšo odprto terjatev in bi lahko bil sklic vedno enak.

Ker to tisti, ki vedo kaj počnejo, ne počnejo.

Osprey je danes ob 14:58:36 izjavil:

Očitno sem edini, ki kot fizična oseba vedno dosledno vnašam referenčne številke in številke računov, ki jih plačujem. Sem mislil, da to počnejo vsi. A je narod res tako len?

Ne, niti približno nisi edini.

Jure14 je včeraj ob 21:14:28 izjavil:

Če dobiš plačilo, brez sklica, pa imaš več računov, ki ajo ta znesek, zapreš najstarejšega.

V tujini imajo navado vedno zapirat najstarejši račun, pa čeprav samo delno. Pač zapirajo terjatve po FIFO metodi.

Jaz sem eden teh, ki občasno ne piše referenc saj včasih plačam več računov istemu prejemniku, pač seštejem dolgovani znesek in nakažem, kaj si bom delal dodatne stroške in zgubljal čas s plačilom večih računov samo zaradi sklica. Včasih sem še pisal te sklice v namen sedaj se ne trudim več s tem. Moja računovodkinja pizdi, njihove računovodkinje pizdijo,... no na koncu je vse pokrito, če je kdaj kaka nejasnost pokličejo ampak hitro zaključimo z njihovim; "Aha."