Mira Murati je bila poleg pri vseh pomembnih dogodkih v OpenAI v zadnjih letih; ko je nadzorni odbor lansko jesen odstavil Sama Altmana, je bila za kratek čas celo na čelu podjetja. Kako so se takrat dogodki odvili dalje, vemo: Altman se je vrnil še močnejši, kar je nato sprožilo eksodus tistih, ki se z njegovo vizijo razvoja družbe niso strinjali. Ilya Sutskever je ustanovil novo firmo, predsednik Greg Brockman je do konca leta na "podaljšanem oddihu", avgusta je odšel tudi soustanovitelj John Schulman. Čeprav je redkokateri od njih naravnost povedal, kaj ga žuli, je jasno, da vseskozi poteka žolčna polemika o usmeritvi OpenAI, predvsem v razmerju do tveganj, ki jih strojna inteligenca predstavlja. Družba je bila namreč deklarirano ustanovljena z namenom pozornega in previdnega razvoja strojno učenih algoritmov, zato je bil v njej zbran cvetober tistih, ki zastopajo tabor strokovnjakov s stališčem, da lahko neodgovoren razvoj pripelje do nevarnih problemov, tudi uničenja človeške civilizacije (AI safety).
Da Muratijeva zapušča OpenAI, je tako še en pomenljiv dogodek v tej verigi odhodov, saj je bila v lanski kolobociji na Altmanovi strani. V sporočilu za javnost razlogov ni natančneje pojasnila in tudi Altman je v javnem odgovoru skušal spravljivo umiriti situacijo. Toda zainteresirane javnosti to ni pomirilo. Za začetek - takoj zatem sta odšla še dva vidna člana, Bob McGrew in Barret Zoph, tako da od nekdanjih 11 ustanoviteljev OpenAI v podjetju ostajajo le še trije. Drugič; ta val odhodov se je odvil manj kot teden dni pred jutrišnjim razvojnim dogodkom DevDay v San Franciscu, pri čemer velja opomniti, da se je lanski puč zgodil neposredno po tovrstni lanski konferenci. In nazadnje: vnovič so se razplamtela ugibanja, da se bo OpenAI naposled otresel statusa neprofitnosti, saj so pri Reutersu udarili z reportažo, v kateri trdijo, da bo družba odstranila nadzorni odbor in moč skoncentrirala v Altmanovih rokah. Sledil naj bi IPO s ciljem tržne vrednosti 150 milijard dolarjev, Altmanu pa naj bi pripadlo 7 odstotkov delnic.
Spravljive besede zato kritikov zlepa ne zadovoljivo in vrsta strokovnih opazovalcev se je v zadnjem tednu razpisala na temo OpenAIjeve metamorfoze iz idealističnega raziskovalnega laboratorija v hladno korporacijo. Pri tem Altmanu gotovo ne pomaga, da v zadnjem času zaposluje kočljive kadre in nenehno išče zares bajne vsote denarja. Pri Bloombergu trdijo (alternativni vir), da naj bi v Beli hiši lobiral za izgradnjo orjaških podatkovnih centrov z energetsko porabo 5 GW (!), ki bi jih poganjala jedrska energija. Sam vztrajno zanika, da bi bil v podjetju takšen razkol in obljublja svetlo prihodnost, ki nam bo po njegovem v nekaj letih prinesla neko sorto splošne umetne inteligence. Že konferenca v naslednjih dneh bi lahko povedala, ali lahko OpenAI dejansko pokaže kaj novega. V nasprotnem primeru bodo govorice o poku balona še močnejše.
