vir: Financial Times
Ko je Evropska komisija lanskega septembra obelodanila spisek tako imenovanih vratarjev interneta (gatekeepers), je bila na njem šesterica velikanov, za katere se smatra, da ključno oblikujejo našo rabo spleta: Alphabet, Apple, Amazon, ByteDance, Meta in Microsoft. Njihove storitve, ki spadajo v skupino "ključnih" (Core Platform Service), so po novi uredbi Digital Markets Act (DMA) podvržene strožjim pravilom delovanja; med drugim bodo morale zagotavljati več odprtosti in sodelovati s konkurenčnimi storitvami. V primeru pogovornih aplikacij to denimo pomeni, da se bodo morale na nek način povezati z drugimi in v Meti so na začetku meseca pričeli razkrivati, kako bomo lahko v WhatsAppu sprejemali sporočila od zunaj. Toda ni nujno, da vse aplikacije omenjene šesterice zapadejo pod ključne. Osnovna kriterija sta načeloma dva: najmanj 45 milijonov aktivnih uporabnikov v Evropski uniji na mesec in pa tržna kapitalizacija podjetja v višini najmanj 75 milijard evrov. Toda komisija lahko zaradi raznih dejavnikov, denimo majhnega tržnega deleža ali visoke konkurence na področju, storitve tudi izvzame. Zato je bilo že septembra objavljeno, da Applov pogovorni servis iMessage in pa Microsoftove brskalnik Edge, iskalnik Bing ter oglaševalsko platformo, čaka nadaljnja petmesečna obravnava statusa.
Sedaj je jasno, da so se vse naštete storitve izognile oznaki Core Platform Service in se jim torej ne bo treba podrejati najbolj zaostrenemu evropskemu režimu regulacije. Obe družbi sta seveda zadovoljni, saj sta si vse od jeseni odločno prizadevali za izvzem. Za na primer Bing je takšna odločitev logična in pričakovana, saj ima kljub vdelavi tehnologij iz naslova ChatGPTja še vedno zgolj okoli 3-odstoten tržni delež. Tudi za iMessage se je že decembra šušljalo, da ima premajhen vpliv, da bi si zaslužil strogo obravnavo, toda polemika je bila tod okoli vseeno precej glasnejša, in sicer predvsem po Googlovi zaslugi. Podjetje je na komisijo pritiskalo predvsem zaradi spora, ki ga ima trenutno z Applom glede načina, kako v Cupertinu obravnavajo Androidne uporabnike pri pošiljanju sporočil iphonom. Apple je sicer sprejel protokol RCS, toda sporočila z Androida še vedno ne bodo šifrirana in bodo imela obliko zelenih balončkov, kar je postala neka bizarna sorta statusnega spopada med uporabniki iphonov in drugih telefonov.