Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.
Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To pot je bila usmerjena proti Zemlji, kar je na osvetljenem delu Zemlje - nad Južno in deli Severne Amerike - povzročilo motne v telekomunikacijah. Zemljina atmosfera ščiti površje pred vesoljskim vremenom, a to še vedno vpliva na primer na radijske komunikacije, v skrajnih primerih pa na vse električne naprave. V četrtek je bil vpliv omejen na kratkovalovne radijske komunikacije.
Vpliv na Zemljo je možno napovedati, saj izbruhe zaznamo praktično takoj - svetloba s Sonca potuje osem minut - zadnji CME pa je potoval s hitrostjo okrog 2100 kilometrov na sekundo, torej je do Zemlje potreboval slabih 20 ur. To je tudi razlog, da lahko povečano verjetnost za pojav severnega sija napovemo ure, včasih tudi dni vnaprej. V prihodnjem letu bo takšnih priložnosti gotovo še nekaj, saj se bližamo vrhu Sončevega cikla. Cikel sicer traja približno 11 let.
