Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

Slo-Tech - Lani februarja je SpaceX v orbito poslal 49 satelitov za konstelacijo Starlink, ki zagotavlja internet s sateliti v nizkih orbitah. A kmalu zatem je 38 satelitov zašlo iz tirnice in sčasoma zgorelo v atmosferi, kar je inženirje sprva zbegalo. Hitro so posumili, da je krivo Sonce, kar so znanstveniki sedaj podrobno preiskali in potrdili. Satelite je z neba sklatila sončna nevihta.

Le nekaj dni pred tem, 29. januarja lani, se je zgodil koronalni izbruh snovi (CME) nižje jakosti (M1.1). S hitrostjo 690 kilometrov na sekundo se je proti Zemlji napotil oblak magnetne snovi. Ko je zadel v Zemljino magnetno polje, je povzročil geomagnetno nevihto. Tako imenujemo močna nihanja geomagnetnega polja, ki sicer ščiti naš planet pred vesoljskim vremenom. S Sonca namreč nenehno letijo nabiti delci, tako imenovani Sončev veter, ki pa ga zemeljsko magnetno polje odklanja. Ob izbruhih pa Sonce v okolico pošlje še večje količine plazme. Geomagnetne nevihte se dogajajo sorazmerno pogosto, a jih običajno vidimo le kot severni sij. Včasih imajo posledice tudi za satelite in celo elektronske naprave na Zemlji. Zelo redko pa sklatijo z neba satelite.

To se je zgodilo lani februarja. Zaradi geomagnetne nevihte se je segrel del ozračja, ki se imenuje...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...

NASA - Zadnja štiri leta sta v orbiti okrog Sonca vesoljski plovili STEREO, ki sta bili izstreljeni leta oktobra 2006. Teleskopi na vsaki so umerjeni za snemanje svetlobe v štirih valovnih dolžinah daljnega UV, tako da lahko sledijo vsemu dogajanju na površju - sončnim nevihtam, izbruhom, tsunamijem itn. Ker sta Sonce spremljali iz različnih kotov, je bilo na primer moči sestaviti trorazsežno podobo sončeve korone. Toda vse od začetka misije so si znanstveniki prizadevali, da bi ju poslali vsako ravno na nasprotno stran sonca.

NASA poroča, da jim je to v teh dneh uspelo. Obe plovili STEREO in Sonce tvorijo iztegnjeni kot s Soncem v vrhu. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini hkrati opazujemo Sonce z obeh strani in vidimo celotno površino. Potrdili so, kar v...