Slo-Tech - Raziskovalci s Fraunhoferjevega inštituta za zanesljivost in mikrointegracijo (IZM) so izračunali, da se bodo s trenutnim tempom do leta 2030 emisije ogljikovega dioksida zaradi telekomunikacij, računalniških centrov in porabe za pogon elektronike v gospodinjstvih povečale za polovico (in v Nemčiji dosegle 30 milijonov ton). Od tega bo približno tretjino odpadlo na proizvodnjo komponent za informacijski tehnologijo, dve tretjini pa na uporabo, zlasti umetno inteligenco, pretočne storitve, pametne domove in podobno. To bo v Nemčiji predstavljalo že štiri odstotke emisij ogljikovega dioksida.
Poraba gospodinjstev je do leta 2019 celo upadala, v prihodnjem desetletju pa pričakujejo skromno rast. Večino rasti pa bodo prispevali podatkovni centri in telekomunikacijska struktura. Emisije ogljikovega dioksida so ocenili iz strukture proizvedene električne energije, ki se uporablja za pogon teh naprav. Rezultati kažejo, da bo v prihodnosti informacijska tehnologija predstavljala pomembno breme za okolje in da njena uporaba ni povsem brez posledic. Glavni razlog so naraščajoče zmogljivosti podatkovnih centrov in prenosne kapacitete.
Rezultate študije so predstavili na Kongresu MikroSystemTechnik, ki je ta teden potekal v Dresdnu. Gre za preliminarne rezultate, saj raziskava še ni končana. V nadaljevanju jo bodo razširili še na vpliv drugih elektronskih naprav in storitev, ki se dandanes pogosto uporabljajo. Vključili bodo še internet stvari (Internet of Things). Pri tem bodo upoštevali tudi, kako bo razvoj na trgu vplival na število posameznih naprav.
Analizo so izvedli v sodelovanju s Kompetenčnim centrom Green ICT pri FMD (Forschungsfabrik Mikroelektronik Deutschland), ki ga financira nemško ministrstvo za raziskave in izobraževanje. V študiji predlagajo čim prejšnji prehod na učinkovitejša omrežja (5G in 6G), ki trošijo manj energije od starejših generacij. Še večji prihranki pa so možni pri proizvodnji komponent.
Sem pri neki IT strategiji, pri odstavku, kjer je pisalo o zelenih strežnikih ipd. v prihodnosti, zapisal pripombo, da če ni to morda oksimoron, ker če mislijo zgraditi oz. uporabljati še več strežniških centrov, potem je logično, da bo to, vsa ta povečana poraba energije, nekako moralo vplivati na okolje - na koncu je bila pripomba preprosto prečrtana.
Ampak da, logično je, da je naš razvoj soodvisen od porabe energije.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Poraba narašča tudi, ker uvajajo tehnologije, ki na uporabnike prenesejo porabo energije za prenos podatkov.
Sebi pa telcoti navidezni znižajo porabo.
Pod črto je pa poraba višja tudi blizu 100 % v tem primeru. Ampak koga briga, koliko se porabi elektrike na enoto prenešenih podatkov, pomembno je samo da je čim ceneje za telcota.
Se mal pa bodo ugotovili, da bo treba res v kameno dobo, nazaj v jame, kamne in palice. Kurjenje bo samo se za bogate, ostali bomo v kozuhih se preselili v tople kraje.
Počas ga bo treba nehat srat pa sanjat o neki "zeleni" elektriki, ko imaš vedno večje 24/7 porabnike. Bo pač treba začet nuklearke delat.
Nuklearke raje ugašajo in kurijo premog.
Ne drzi. Mediji te farbajo. Japonci prizigajo nazaj, enako Korejci nadaljujejo gradnjo itd. Tudi Nemci, ki so ugasnili nuklearke, bodo kmalu zmanjsali stevilo termoelektrarn.
Cela Evropa planira nove nuklearke (VB, Francija, Poljaki, Slovenija, Ceska, Romunija itd.) Ni mi jasno zakaj vas je tako enostavno naplahtati s fake news.
Cena energije bi morala vključevati tudi stroške škode na okolju, ne samo cene proizvodnje. Tako bi npr. morali škodo ektremnih vremenskih pojavov, tudi letošnjih poplav, prenesti na fosilna goriva in ostale onesnaževalce, na pa da jih plačujemo kar povprek. To bo najboljša vzpodbuda za varčevanje na pravih mestih. Na žalost pa vlada s subvencijami za fosilna goriva sporoča ravno obratno.
Cena energije bi morala vključevati tudi stroške škode na okolju, ne samo cene proizvodnje. Tako bi npr. morali škodo ektremnih vremenskih pojavov, tudi letošnjih poplav, prenesti na fosilna goriva in ostale onesnaževalce, na pa da jih plačujemo kar povprek. To bo najboljša vzpodbuda za varčevanje na pravih mestih. Na žalost pa vlada s subvencijami za fosilna goriva sporoča ravno obratno.
Poleg tega ARM pri podobnih zmogljivostih porabi samo še malo manj kot Intel...
Poglejte malo porabo serverskih čipov...
Risc je open source arm pa ne... Zato pa bereš s strani korporacij, da je open source problem za nacionalno varnost..
Recimo oslarijo, kot je tole
President Joe Biden's administration is under pressure from some lawmakers to restrict US companies from engaging with Chinese entities on RISC-V technology, opening a new front in the US-China tech war.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Če prav razumem, je v raziskavi mišljena poraba iz naslova IKT v ožjem smislu. Se pravi da se bodo IKT emisije v prihodnje nominalno seveda povečevale, bodo pa po drugi strani (toliko večji) prihranki npr. iz naslova čedalje manjših potreb po fizičnem premikanju oseb, blaga in informacij - kjer je to pač možno.
Se pravi da naraščanje porabe oz. toplogrednih emisij iz naslova IKT ni nujno slabo samo po sebi, ampak je predvsem odraz čedalje večje digitalizacije družbe.
Glede porabe IKT opreme v gospodinjstvih bi mogoče lahko uvedli kakšne spodbude na nacionalni ali evropski ravni. Npr. da bi gospodinjstva kupovala laptope namesto energetsko potratnejših stacionarnih računalnikov, saj so prenosniki za potrebe večine gospodinjstev danes že dovolj zmogljivi. Mogoče bi lahko s tem še malenkost bolj zmanjšali agregatno porabo energije/emisij. Torej podobno, kot so pred leti med drugim počeli Avstrijci s subvencioniranjem gospodinjstev za nakup energetsko varčnejših gospodinjskih aparatov. Res pa je, da takšno početje državo relativno veliko stane.
Druga stvar je poslovni sektor. Tam bo zasebne firme težko prepričati, naj na lastno pest sprejemajo neke drastične ukrepe za povečevanje energetske učinkovitosti. Morda bi lahko v tem primeru postopali v smeri kakšnih davčnih olajšav, kar pa verjetno spet ni tako enostavno izpeljati in nadzorovati.
Glede zagotavljanja zadostnih količin energije za potrebe celotnega gospodarstva pa nam na dolgi rok gradnja druge in morda tudi tretje nuklearke tako ali tako ne uide - ne glede na to, če kdo jedrske energije ne šteje kot "zelene". Stabilnost oskrbe v določenem deležu od celotnih energetskih potreb je v energetiki pač nujna komponenta.
