To se je bilo pozimi kdaj že zgodilo, zato sprva panike ni bilo. Razlogov, da Ingenuityja ne bi slišali, je lahko več. Sprva so ugotavljali, kdaj se sploh javlja, ker gre ponoči spat. A njegov način za prenočevanje je vse od sola 685, ko je prvikrat prestopil v prisilno prezimovanje, nekoliko neusklajen. Nočni izklopi povzročajo nekonsistentno zbujanje, zato inženirji ne morejo točno vedeti, kdaj bo spet deloval. Hkrati ima tudi rover omejeno količino energije in še druge naloge, zato ne more ves dan klicati helikopterja. Inženirji se omejijo na posamezna časovna okna, ko ga poskušajo priklicati.
Ko je na sol 755 helikopter utihnil, ni nikogar preveč skrbelo. Rover je tedaj vozil po kraterju, kjer je bil v radijski senci, kar bi takisto utegnil biti razlog. A ko je bil rover spet na ravnici, helikopter pa še vedno molčeč, so se začeli resneje praskati po glavi. Popolnega mrka prej še niso imeli. Šele šest solov pozneje so opazili prvi radijski signal ob 9.44 po lokalnem času, ko bi se moral helikopter zbuditi. Ko se je isto ponovilo naslednji dan, so bili prepričani, da je helikopter še živ.
V tem času pa se mu je rover močno približal, kar je predstavljalo novo težavo. Helikopter mora biti vedno pred roverjem in ga nikoli ne sme preleteti, da ne bi slučajno telebnil nanj. Ko so preverili, da je s helikopterjem vse v redu, so naložili plan poleta in Ingenuity je za 50. polet postavil nov višinski rekord, saj je 300 metrov daleč letel na višini 18 metrov. Rover in helikopter sta spet dovolj narazen, a nove težave bo povzročal prah na sončnih celicah, ki je ostal od zime. V vesolju so tudi najbolj banalni problemi zelo težki.
