☰

» »

Ali bi Slovenija preživela turški potres?

Ali bi Slovenija preživela turški potres?

1
2
3

AtaŠtumf ::

Seveda oceni statik, to sploh ni vprašanje.

Sicer pa primerajva med bovškim potresom (5,6) in turškim potresom (7,8), turški potres je bil cca. 1000x močnejši.

ps: Še tole dodam, turški potres še med top 10 na svetu ni prišel.
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

Zgodovina sprememb…

kriptobog ::

AtaŠtumf je izjavil:

Koliko vas verjame, če je podoben potres, kakor v Turčiji, da bo dobilo denar od zavarovalnic?

Koliko od vas verjame, v ta pozavarovanja, do kakšne vsote so ta pozavarovanja?

Zgoraj je nekdo omenil za zagrebški potres je znesek 6 milijard EUR, vse zavarovalnice skupaj v Sloveniji niso toliko vredne, sedaj pa naj pričakujemo, da bodo imele za tak znesek zavorvanja oz. pozavarovanja?

Večina teh zavarovalnic bi lepo objavila stečaj in bi navadni pošteni ljudje nasrkali.


Glede protipotresne gradnje, če imaš ti hišo in ti v hiši potres zvije ves železobeton, je ta hiša samo za podreti, preživel si, hiša je odpisana in jo je potrebno na novo zgraditi, enako velja za blok.

Morda hiša še nekak od zunaj izgleda vredu, znotraj vidiš pa par napokanih sten, strukturno taka hiša ni več varna.


Po besedah agentke, da nihce ne vzame tega zavarovanja, me ne skrbi, da ne bi nic dobil :))

Vanadium ::

OutOfTheBox je izjavil:

Glede protipotresnih pravil pri novogradnjah v Sloveniji sem dobil tole:

Leta 1964 smo dobili prve predpise za potresno odporno gradnjo (zdaleč od ustrezne ravni varnosti)
Leta 1981 smo dobili nove predpise, ki so bili velik napredek v zagotavljanju potresne varnosti objektov
Leta 2008 delamo po sistemu evropskih standardov Evrokod

Izgleda pa da je Ljubljana najbolj ogroženo mesto, ker je največ stavb tam zgrajenih pred letom 1964 (nekako smiselno da je LJ, ker je tudi največje mesto).

Prav tako pa so problematične novejše gradnje, ki so bile zgrajene nelegalno oz. brez gradbenega dovoljenja. Vir za informacije


Še boljši vir informacij je pa brezplačno dostopen gradbeni vestnik, kateri izhaja že čez 50 let. Predvsem v aprilski številki iz 2017 je marsikaj opisano glede predpisov če koga zanima:

https://www.zveza-dgits.si/gradbeni-ves...

Jožko ::

Upam bo ljudem zdaj bolj jasno,ko kupujejo stara stanovanja,da ne morejo biti primerljiva in enako vredna kot tista narejena po l1975 dalje,sploh pa to velja za LJ
Okna,vinil in vse ostalo lahko zamenjaš...življenja žal ne.

tikitoki ::

AtaŠtumf je izjavil:

Seveda oceni statik, to sploh ni vprašanje.

Sicer pa primerajva med bovškim potresom (5,6) in turškim potresom (7,8), turški potres je bil cca. 1000x močnejši.

ps: Še tole dodam, turški potres še med top 10 na svetu ni prišel.


Na Japonskem ne menjajo celih mest vsakic, k kak mocan potres udari. Le zakaj?

AtaŠtumf ::

No ja, zadnji močnejši potres je bil v Fukushimi pa vsi vemo, kakšne so bile posledice tega, pa je bil magnitude 7,3.

Potres 9.0 leta 2011 je bil konkretno uničujoč, pa se, kakor Fukushima potres sploh ni zgodil na ozemlju Japonske.

Pa treba se zavedati, da Japonci aktivno gradijo za potrese, saj jih imajo vsako leto kar nekaj (manjše magnitude sicer).
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

ginekk ::

Jožko je izjavil:

Upam bo ljudem zdaj bolj jasno,ko kupujejo stara stanovanja,da ne morejo biti primerljiva in enako vredna kot tista narejena po l1975 dalje,sploh pa to velja za LJ
Okna,vinil in vse ostalo lahko zamenjaš...življenja žal ne.


Ne bo. Še naprej bomo poslušali "investitorje" (tudi iz ST) da je inflacija in gredo cene teh lukenj gor hkrati s cenami gradbenega materiala.

Kdor je kupil flat iz tistih betonskih stolpnic (recimo Streliška - vsi izgledajo isto na zunaj) - je res bebo, še bolj so pa neodgovorne nepremičninske družbe, ki to tržijo za ne vem kakšen denar.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ginekk ()

AtaŠtumf ::

Drugače pa, da se graditi s konkretno protipotresno zaščito, tehnologija, taka in drugačna je poznana, a na koncu še vedno kupec odloča z denarnico.

Danes ljudje jokajo, da je vse predrago, kaj bi bilo, če bi se gradnja še zvišala recimo za kakih 500 - 1000 eur na m2 zaradi boljše protipotresne gradnje in še strožjih predpisov?
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

Invictus ::

Pri celotni ceni za novo bajto je tisto malo več armature in betona skoraj zastonj...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AtaŠtumf ::

Malce več armature in betona, ne pomeni še protipotresne gradnje in ne pomeni, da takega bloka ne bo potrebno ponovno postaviti, če je konkretni potres, ker je strukturno nevaren!

Plus "malce več", na koncu pomeni veliko več pri ceni stanovanja!
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

Jožko ::

ginekk je izjavil:

Jožko je izjavil:

Upam bo ljudem zdaj bolj jasno,ko kupujejo stara stanovanja,da ne morejo biti primerljiva in enako vredna kot tista narejena po l1975 dalje,sploh pa to velja za LJ
Okna,vinil in vse ostalo lahko zamenjaš...življenja žal ne.


Ne bo. Še naprej bomo poslušali "investitorje" (tudi iz ST) da je inflacija in gredo cene teh lukenj gor hkrati s cenami gradbenega materiala.

Kdor je kupil flat iz tistih betonskih stolpnic (recimo Streliška - vsi izgledajo isto na zunaj) - je res bebo, še bolj so pa neodgovorne nepremičninske družbe, ki to tržijo za ne vem kakšen denar.


Inflacija je stvarna in tudi nepremčnin ni dovolj,posledično bodo šle vsekakor gor,kot zmeraj...ampak,kot sem že omenil
bi cene v Ljubljani lahko padle starim in neutrezno grajenim stavbam,če bi kupci kupovali in cenili striktno stanovanja grajena po letniku 1975.
Mogoče je ta potres neka prelomnica za razmislek v tej smeri.

132552 ::

Jožko je izjavil:

ampak,kot sem že omenil bi cene v Ljubljani lahko padle starim in neutrezno grajenim stavbam,če bi kupci kupovali in cenili striktno stanovanja grajena po letniku 1975.
Mogoče je ta potres neka prelomnica za razmislek v tej smeri.


Prelomnica v tej smeri je, da ti v novogradnji prodajo stanovanje v zgradbi, sestavljeni iz najslabsih moznih materialov, ki prezivi ravno nekaj zim od trenutka, ko je kupljeno, ko ti pa odpade fasada (zacne streha spuscati,...) in hoces uveljavljati napako, pa ugotovis, da je slo vmes podjetje v "stecaj", bivsi lastnik pa ze pridno gradi nove zgradbe iz drugega podjetja (ki bo tudi slo v "stecaj"). Tako, da vse ima svoje pluse in minuse, ampak potres se mogoce ne zgodi, slaba gradnja pa je vsakdanje dejstvo.
"Rather than shield firms and jobs from change, the state should ensure markets
are efficient and that workers, not jobs, are the focus of policy."

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 132552 ()

fikus_ ::

Ne moreš kar izbirati, ali boš gradil protipotresno ali ne! Papirologija se naredi po aktualni zakonodaji in pravilnikih, če pa v praksi šparaš na jeklu, je pa tvoj problem. Če je nadzorni dosleden, tega ne bo spregledal.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

Pithlit ::

Gagatronix je izjavil:

Ja, verjeli ti bomo, da si sredi dneva spala. Prodajaj bucke komu drugemu.

16 let sem nočne delala. Pa ja ne pričakuješ da bom cel dan pokonci?
Life is as complicated as we make it...

ladoslo ::

Sam sem naredil kar obširno raziskavo na temo potresov takrat po Zagrebškem.


Prvo je, da ogromno ljudi ne ve, da magnituda potresa ni ravno relevanten podatek, ker je odvisno na kakšni globini se zgodi.

In drugo je, da marsikateri blok iz 70ih prej preživi potres kot pa neka bajta iz 70ih, če useka nekaj nad 5.0+.
Newschool: MPG X570 / Ryzen 5800X3D / RX 7900 XT / 16 GB ram / Fractal D7
Oldschool: AMD K5 / 16 mb ram / 512 mb disk / win 95 / custom case /

Jožko ::

132552 je izjavil:

Jožko je izjavil:

ampak,kot sem že omenil bi cene v Ljubljani lahko padle starim in neutrezno grajenim stavbam,če bi kupci kupovali in cenili striktno stanovanja grajena po letniku 1975.
Mogoče je ta potres neka prelomnica za razmislek v tej smeri.


Prelomnica v tej smeri je, da ti v novogradnji prodajo stanovanje v zgradbi, sestavljeni iz najslabsih moznih materialov, ki prezivi ravno nekaj zim od trenutka, ko je kupljeno, ko ti pa odpade fasada (zacne streha spuscati,...) in hoces uveljavljati napako, pa ugotovis, da je slo vmes podjetje v "stecaj", bivsi lastnik pa ze pridno gradi nove zgradbe iz drugega podjetja (ki bo tudi slo v "stecaj"). Tako, da vse ima svoje pluse in minuse, ampak potres se mogoce ne zgodi, slaba gradnja pa je vsakdanje dejstvo.


Ne smeš mešat kvaliteto izvedbe del,fasado(narejeno in lepljeno čimprej po možnosti v zimskem času pod nulo) z samo izvedbo konstrukcijo cele stavbe.
Potresno bo še zmeraj ok.Fasado lahko prilepiš in potiplaš nazaj,streho zamenjaš,ostaelga pri potresu ne moreš.

Smrekar1 ::

OutOfTheBox je izjavil:

Gledam videoposnetke potresa iz Turčije in vidim kako enostavno se zgradbe sesedajo pod močjo potresa. Drži sicer da je potres rušilni (nad magnitudo 7), ampak "pravilno" narejene zgradbe bi zdržale tudi aktualen potres v Turčiji. Res je da so se v zadnjih desetletjih standardi pri novogradnjah povečali tudi v tej smeri (vsaj v Sloveniji, ne vem kako je to v Turčiji) in posledica trenutnega kolapsa zgradb je zelo verjetno gradnja po načrtih ki takih potresov niso predvidela.

Če se spomnimo potresa v Bovcu leta 1998 (najhujši potres do sedaj, v zgodovini Slovenije), ki je bil blažji od Turškega (5.6 magnituda), pa je vseeno porušil ogromno zgradb (zelo stari objekti).

Zanima me kaj bi se zgodilo v Sloveniji, če bi (hipotetično) potres bil močan kot je Turški na ozemlju celotne Slovenije. Katere zgradbe bi stale in katere bi se podrle? Katera mesta bi "preživela", in katera bi se sesula.

Namen teme je samo splošna debata okoli potresa v Sloveniji, posledic, recoverija, državna pomoč, ipd..


Potres v Ljubljani leta 1895 je imel magnitudo 8-9 po Merkaliju, kar je primerljivo s tem potresom v Turčiji. Porušila se ni nobena stavba, 10% mesta so kasneje porušili zaradi poškodb, s tem, da niso bila vsa rušenja nujna. Smrtnih žrtev neposredno zaradi potresa ni bilo, le nekaj ljudi je kasneje umrlo zaradi sekundarnih efektov (mraz, bolezni). Od takrat, še zlasti pa od leta 1972 dalje, imamo bistveno ostrejša pravila za protipotresno gradnjo.

Potres v Posočju leta 1998 ni porušil nobene stavbe. Nekatere stavbe je toliko poškodoval, da jih je bilo ceneje porušiti kot popraviti, toda zrušila se ni niti ena. Smrtnih žrtev ni bilo.

Tako hud potres kot je bil v Turčiji bi pri nas porušil bore malo stavb. Kakšne črne gradnje mogoče, kar ima gradbeno dovoljenje in je imelo nadzornika del bo obstalo. Lahko bo potrebovalo resna popravila, ampak zrušilo se ne bo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

AtaŠtumf ::

fikus_ je izjavil:

Ne moreš kar izbirati, ali boš gradil protipotresno ali ne! Papirologija se naredi po aktualni zakonodaji in pravilnikih, če pa v praksi šparaš na jeklu, je pa tvoj problem. Če je nadzorni dosleden, tega ne bo spregledal.


Seveda so pravila za protipotresno gradnjo že danes in se jih upošteva, moj komentar ni letel na to, da se ne gradi protipotresno ali kaj podobnega, vsaj pri novogradnjah.

Moj komentar je bil mišljen, da se gradi tako, da tudi tak "turški" potres praktično ne naredi nobene škode (poznamo kar nekaj različnih načinov kako omiliti silo potresa), a še vedno trdim, da več kot, kar je danes napisano v pravilih in se danes zida, folk ni pripravljen plačati, ker bi to podražilo gradnjo za vsaj 500 eur, če ne več, na m2.
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

tikitoki ::

Smrekar1 je izjavil:

OutOfTheBox je izjavil:

Gledam videoposnetke potresa iz Turčije in vidim kako enostavno se zgradbe sesedajo pod močjo potresa. Drži sicer da je potres rušilni (nad magnitudo 7), ampak "pravilno" narejene zgradbe bi zdržale tudi aktualen potres v Turčiji. Res je da so se v zadnjih desetletjih standardi pri novogradnjah povečali tudi v tej smeri (vsaj v Sloveniji, ne vem kako je to v Turčiji) in posledica trenutnega kolapsa zgradb je zelo verjetno gradnja po načrtih ki takih potresov niso predvidela.

Če se spomnimo potresa v Bovcu leta 1998 (najhujši potres do sedaj, v zgodovini Slovenije), ki je bil blažji od Turškega (5.6 magnituda), pa je vseeno porušil ogromno zgradb (zelo stari objekti).

Zanima me kaj bi se zgodilo v Sloveniji, če bi (hipotetično) potres bil močan kot je Turški na ozemlju celotne Slovenije. Katere zgradbe bi stale in katere bi se podrle? Katera mesta bi "preživela", in katera bi se sesula.

Namen teme je samo splošna debata okoli potresa v Sloveniji, posledic, recoverija, državna pomoč, ipd..


Potres v Ljubljani leta 1895 je imel magnitudo 8-9 po Merkaliju, kar je primerljivo s tem potresom v Turčiji. Porušila se ni nobena stavba, 10% mesta so kasneje porušili zaradi poškodb, s tem, da niso bila vsa rušenja nujna. Smrtnih žrtev neposredno zaradi potresa ni bilo, le nekaj ljudi je kasneje umrlo zaradi sekundarnih efektov (mraz, bolezni). Od takrat, še zlasti pa od leta 1972 dalje, imamo bistveno ostrejša pravila za protipotresno gradnjo.

Potres v Posočju leta 1998 ni porušil nobene stavbe. Nekatere stavbe je toliko poškodoval, da jih je bilo ceneje porušiti kot popraviti, toda zrušila se ni niti ena. Smrtnih žrtev ni bilo.

Tako hud potres kot je bil v Turčiji bi pri nas porušil bore malo stavb. Kakšne črne gradnje mogoče, kar ima gradbeno dovoljenje in je imelo nadzornika del bo obstalo. Lahko bo potrebovalo resna popravila, ampak zrušilo se ne bo.


Ne mores niti najbolj osnovnih dejstev prevert na netu? Potres v Turciji je bil bistveno mocnejsi.

tikitoki ::

Ce koga zanima bolj realna primerjava:
https://www.nbcbayarea.com/news/local/s...

Smrekar ocitno zivi v iluzijah in sanjah:)

AtaŠtumf ::

Zanimiv link glede moči potresov.

Ljubljanski potres leta 1895 naj bi bil 6,1 po Richterju.

"Ljubljana je imela okoli 31 000 prebivalcev, ki so živeli v približno 1400 zgradbah. Od skupno 1373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinadstropnih. Potres je poškodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili."
#SlovenijaPrva #SLOVEenianLivesMatter #SlavaGasilcem

Argonavt ::

S fotoklubom smo dokumentirali posledice potresa v Posočju. Mislim, da bila Dreznica in okoliške vasi. Fascinantno mi bilo, da nekatere vasi so bile skoraj totalka, sosednja pa z minimalno vidnih posledic. Ne vem ali možno da amplituda potresa ali sestava tal na dokaj mali razdalji povzroči tako razliko. Gradnja vsak navzven bila videt podobna.

OutOfTheBox ::

Bi pa se po drugi strani v Sloveniji lahko zgodil potres, kot smo mu bili priča v Petrinji, kjer je bilo poškodovanih več kot 33 tisoč stavb. "Smo naredili simulacijo s podobno magnitudo, kot je bila v Petrinji, in ocenili, da bi neposredna škoda, ki bi nastala na stavbah leta 2020 v Ljubljani, znašala približno 10 milijard evrov," je še dejal Dolšek. Simulacija je ob tem pokazala tudi, da bi tovrsten potres zahteval okoli 500 žrtev.

mailer ::

Napovedana nacionalna vaja za varno ravnanje ob potresu je v Sloveniji nujno potrebna, saj bi se po podatkih Zavoda za gradbeništvo samo v Ljubljani ob potresu z magnitudo osem lahko porušilo 10 odstotkov stavb iz skupine potresno najbolj ranljivih, kar 30 odstotkov iz iste skupine pa bi jih bilo težje poškodovanih. To je okoli 400 stavb. "V takih stavbah se nahaja več kot 11 tisoč ljudi. Po modelih, ki so nastali na podlagi preteklih potresov v Italiji, lahko ocenjujemo, da bi bilo lahko življenjsko ogroženih ljudi v teh stavbah okoli 400 in 500," razlaga Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.
Mislim, da je zgornja ocena o "samo" 500 žrtvah premila. Bi pa lahko bil potres z isto stopnjo v lj man uničujoč predvsem zaradi sestave tal. Vibracije se na trdih podlagah dosti bolj prenašajo kot v ljubljanski kotlini, kjer bi videli verjetno kar nekaj ugreznjenj stavb zaradi utekočinjenja tal zaradi velike vsebnosti vode.
Asus B560-I, Intel 11500, Corsair 16GB 3200MHz

zobnik ::

vse bi se podrlo

rejven ::

zobnik je izjavil:

vse bi se podrlo


Razlog predvsem v starejših blokih ni tolk potresna varnost v smislu gradnje, problem je v funkcionalnosti razporeditve, zarad česar je pol blokov brez nosilnih sten not, ker so jih ljudje ven zmetal...to bi se moglo pregledat.

m0LN4r ::

Pa se je res toliko podrlo? Sem gledal recimo en prispevek kjer so eno isto stavbo kazali iz 7 razlicnih snemalnih kotov in vrteli v loopu.
Ce ne bi blo krozisca v vsakem bi res mislil, da se je celo mesto zrusilo.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r

jest10 ::

Veliko se je. Kar se ni, je pa tudi fino razpokano in vprašanje, če ni visok % stavb direkt za rušenje.

wcpapir ::

Koliko vas verjame, če je podoben potres, kakor v Turčiji, da bo dobilo denar od zavarovalnic?

Koliko od vas verjame, v ta pozavarovanja, do kakšne vsote so ta pozavarovanja?

Zgoraj je nekdo omenil za zagrebški potres je znesek 6 milijard EUR, vse zavarovalnice skupaj v Sloveniji niso toliko vredne, sedaj pa naj pričakujemo, da bodo imele za tak znesek zavorvanja oz. pozavarovanja?


Ne vem ce ves kako zavarovalnice delujejo lahko pa ti probam razložit.

Vsak riziko ki je na policah mora biti pokrit. Če bi se potres zgodil in bi zrušil vse hiše do ZV ki je navedena na policah, mora imeti zavarovalnica vzadaj garancijo bodisi s svojim kapitalom ali z pozavarovanjem in v trenutku ko bi bile vse škode prijavljene se za vsako škodo posebaj zgodi škodna rezervacija (tisti denar se ne more porabit dokler dejanska skoda ni izplačana nikakor drugače. To je bistvo zavarovalnic- da so solventne. Večina slovenskih zavarovalnic je solventih v taki meri da bi vse skode na policah pokrila vsaj 2 ali 3x, ne da bi bilo 1x vprašanje.

Če zavarovalnica ne more pokriti 101 skode potresa ne bo prodala 101 potresno polico. Uredila bo pozavarovanje slovenske vecina pri Allianz, da bo vse skode iz potresa nad 30k npr. krila pozavarovalnica.

Predstavljaj si koliko denarja se steka v pozavarovalnice in koliko je denajsko večjih katastrof. Če je v SLO že kdja bilo kaj omembe vrednega izplacano iz potresne police nimam pojma me pa zanima :)

starfotr ::

Zavarolnice bodo naredile vse, da ne bo treba izplačat.

Takrat najdejo nekaj milijonov različnih razlogov za zavrnitev izplačila.

Še nihče ni dobil vsega nazaj. Nihče. Vedno te nekje malo nategnejo.

Pithlit ::

wcpapir je izjavil:

Koliko vas verjame, če je podoben potres, kakor v Turčiji, da bo dobilo denar od zavarovalnic?

Koliko od vas verjame, v ta pozavarovanja, do kakšne vsote so ta pozavarovanja?

Zgoraj je nekdo omenil za zagrebški potres je znesek 6 milijard EUR, vse zavarovalnice skupaj v Sloveniji niso toliko vredne, sedaj pa naj pričakujemo, da bodo imele za tak znesek zavorvanja oz. pozavarovanja?


Ne vem ce ves kako zavarovalnice delujejo lahko pa ti probam razložit.

Vsak riziko ki je na policah mora biti pokrit. Če bi se potres zgodil in bi zrušil vse hiše do ZV ki je navedena na policah, mora imeti zavarovalnica vzadaj garancijo bodisi s svojim kapitalom ali z pozavarovanjem in v trenutku ko bi bile vse škode prijavljene se za vsako škodo posebaj zgodi škodna rezervacija (tisti denar se ne more porabit dokler dejanska skoda ni izplačana nikakor drugače. To je bistvo zavarovalnic- da so solventne. Večina slovenskih zavarovalnic je solventih v taki meri da bi vse skode na policah pokrila vsaj 2 ali 3x, ne da bi bilo 1x vprašanje.

Če zavarovalnica ne more pokriti 101 skode potresa ne bo prodala 101 potresno polico. Uredila bo pozavarovanje slovenske vecina pri Allianz, da bo vse skode iz potresa nad 30k npr. krila pozavarovalnica.

Predstavljaj si koliko denarja se steka v pozavarovalnice in koliko je denajsko večjih katastrof. Če je v SLO že kdja bilo kaj omembe vrednega izplacano iz potresne police nimam pojma me pa zanima :)

V teoriji imaš seveda prav. Ampak praksa je povsem drugačna... Kar smo v zgodovini videli večkrat. Sam en zadnjih večjih takih pokov je bil 2008. Sej veš, banke tud ne dajo vn več denarja kot ga imajo, al whatever. Kajne? Zavarovalnice pa delajo po istem principu. Dokler se lahko prelaga iz enega kupčka na drugega... so stvari super. Ko je pa kar naenkrat treba en velik kup dat ven, ga pa ni.

Analogija katastrofalnemu potresu ki bi, recimo, 'porušil' Ljubljano... pa da imajo vsi zavarovanje. Analogija temu je "bank run". Vsi vemo kako se to konča. Zavarovalnice niso nič drugačne. Tolk solvente niso vse slovenske zavarovalnice skupaj.
Life is as complicated as we make it...

wcpapir ::

Se kar trobis bedarije. Tolk solvente ne rabijo bit slovenske zavarovalnice ker imamo pozavarovalnice. Zavarovalnica bi bila banka, ce ne bi sklepala zavarovalnih poslov. Tukaj pa so stvari regulirane in delujejo. Še vedno so.

Pithlit ::

Hočeš povedat da banke niso regulirane?

Da, stvari so vedno delovale ker se tak hipotetični scenarij nikoli ni zgodil.

Banke tudi vse lepo delujejo dok narod ne navali. Pol se pa zgodi Grčija ko enostavno zaprejo vrata.

Al pa kripto. Ista pašta. Ko zmanjka kupčkov pa vsi v jok. Razni zavarovalni agenti ti bodo prodali svega i svašta za uno provizijo, nenazadnje od tega živijo. Nihče od njih ne gre preverjat a je zadaj kritje. Zavarovalnice že v štartu delujejo tako da z vplačili mnogih krijejo nekatere (zato ker se nikoli ne zgodi da bi morale kriti mnoge). Neke vrste legalna in povsem logična piramidna shema.
Life is as complicated as we make it...

BorutO ::

Turčija ima veliko več starih stavb kot pa ena Slovenija ... Ampak tudi v Sloveniji bi bile kar resne posledice, ker so nekatere stavbe stare tudi po 100 let in več, predvsem v starejšem mestnem jedru po mestih. Zagotovo bi se tudi sesedle večinoma kot hišice iz kart. Vprašanje tudi kako so bile zgrajene. Nekje so gradili tako, kot je danes vedno bolj popularno - čim ceneje za minimalne priporočene standarde, nekje pa so se izprsili.

TheBlueOne ::

Kolikor sem gledal Petrijno in Italijo so stavbe delovale zelo podobne nasim jugo gradnjam. Si mislim, da bi skoraj vse klasicno zidano v Sloveniji razpadlo v primeru takih potresov. Jaz glavni problem vidim v tem, da vcasih pogosto glavni temelj ni temeljna plosca ampak zgolj betonski zid (pasovni temelj). Si mislim, da take hise enostavno spodnese in se sesujejo. Pogosto se pri potresih tudi enostavno pogreznejo.

Ce pa klasicna hisa zdrzi en tak potres, pa je vprasanje, ce potem se enega.

Mi imamo filozofijo, da mora biti klet iz vlitega betona, torej prakticno betonski monolit, stene vsaj 25cm debele za majhne hiske. Zgoraj pa montazna gradnja, ker les se menda bolj zaziblje kot pa da bi bilo kaj drugega.

kow ::

Kakorkoli, tistih 15 starih stolpnic naj drzava odkupi ter porusi. Mrtev ljubljancan je vreden par milijonov evrov, stanovanja pa veliko manj.
Tudi novogradnje bodo veliko vredne.

TheBlueOne ::

kow je izjavil:

Kakorkoli, tistih 15 starih stolpnic naj drzava odkupi ter porusi. Mrtev ljubljancan je vreden par milijonov evrov, stanovanja pa veliko manj.
Tudi novogradnje bodo veliko vredne.


Zakaj so stolpnice problematicne? Drugace je ta riziko dosti sirsi, tako da lahko v program das dosti vec stavb kot samo te.

Avenger ::

Blazno me zanima dejansko stanje glede zavarovalnic v Turčiji. Torej, gotovo ni imel vsak zavarovane stavbe za primer potresa, ampak nek odstotek vseh stavb pa. Če so zdaj te stavbe uničene ali zelo poškodovane imajo zavarovalnice za izplačat... veliko. Ali so izplačale, bodo, so šle v stečaj, nekatere ja, nekatere ne....? Tko kot uno, ko na banki država kao garantira, da v primeru whatever, da ti povrnejo do 100k prihrankov, ki si jih imel na računu, ampak sem prepričan, da to velja v primeru, da gre 1 banka zugrund, ne pa recimo več njih, ali pa da gre največja, ali pa da gre največja v krizi, kjer država nima denarja. Tko kot se fajn sliš, da imaš nekaj zavarovano in lahko mirno spiš, funkcionira samo, dokler veljajo tisti verjetnostni računi, ko pa dejansko pride do štale, je pa konec. Skratka, kako gre zavarovalnicam v Turčiji?

Drugo pa: če je stavba (pri nas) narejena po EU standardih okoli leta 2000-2010, kaj pomeni turška magnituda potresa? Pomeni samo razpoke v stenah, mogoče kje odpadel del ometa ali pomeni lahko tudi počene vodovodne cevi, talno gretje, počene IN zamaknjene stene, počene in odpadle ploščice v kopalnici... skratka, ali škodo potem sanira malar z gipsom, kitom in jupolom, al morajo prit zidarji, vodovodarji, električarji, keramičarji... kaj pravte?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

kow ::

TheBlueOne je izjavil:

kow je izjavil:

Kakorkoli, tistih 15 starih stolpnic naj drzava odkupi ter porusi. Mrtev ljubljancan je vreden par milijonov evrov, stanovanja pa veliko manj.
Tudi novogradnje bodo veliko vredne.


Zakaj so stolpnice problematicne? Drugace je ta riziko dosti sirsi, tako da lahko v program das dosti vec stavb kot samo te.


Ce se sesujejo, bo veliko mrtvih. Sesuti in zgraditi novo stolpnico v 21. stoletju pa ne bi smel biti blazen problem. Dejansko bi lahko v desetletju teh 15 stolpnic zamenjali z novimi ter resili del problema. Lahko pa se seveda caka na potres. Pri manjsih zgradbah je operativni del veliko bolj kopmliciran. Verjetno bos zacel kjer je najlazje?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

Miki N ::

Ja marsikaj bi bilo trea porušiti že zaradi tega, ker stavbe po strogih potresnih standardih tem ne morejo več zadostovati če je konstrukcija načeta - nakar je tukaj še ekonomija popravila razrukanih stavb. Drugače pa je pri teh magnitudah ogromno odvisno tudi od tal - v Sloveniji imaš na manjšem prostoru veliko raznolikost podlage ... že v eni Ljubljani bi bili učinki potresa recimo radikalno različni po območjih.

kow ::

Mimogrede, kako zavarovalnice tretirajo te stolpnice? Je za stanovalce protipotresno zavarovanje veliko drazje?

Miki N ::

Se oproščam, če je že kdo objavil ampak nekdo je naredil seznam top 15 najbolj ogroženih ljubljanskih golobnjakov:


https://www.metropolitan.si/novice/15-p...

Dobra novica je, da gre hkrati tudi za ene najbolj grdih in napačno pozicioniranih stavb (recimo betonska škatla zraven Narodne galerije in OŠ). Bila bi prava arhitekturna katarza! Narava ve.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Miki N ()

jonystar ::

Mene pa bolj zanima nekaj drugega in sicer kolikšen procent stavb bi sicer zdržale tak potres in se nebi podrle ampak bi jih bilo potrebno naknadno podreti, ker bi bile neprimerne za prebivanje saj bi vsak naslednji, manjši potres bil že useden. Mislim, da bi bilo število takih stavb kar visok. Naša hiša je 100% ena takih, če bi slučajno preživila potres - zgrajena pred letom 1964.

Invictus ::

TheBlueOne je izjavil:

Kolikor sem gledal Petrijno in Italijo so stavbe delovale zelo podobne nasim jugo gradnjam. Si mislim, da bi skoraj vse klasicno zidano v Sloveniji razpadlo v primeru takih potresov. Jaz glavni problem vidim v tem, da vcasih pogosto glavni temelj ni temeljna plosca ampak zgolj betonski zid (pasovni temelj). Si mislim, da take hise enostavno spodnese in se sesujejo. Pogosto se pri potresih tudi enostavno pogreznejo.

Ce pa klasicna hisa zdrzi en tak potres, pa je vprasanje, ce potem se enega.

Mi imamo filozofijo, da mora biti klet iz vlitega betona, torej prakticno betonski monolit, stene vsaj 25cm debele za majhne hiske. Zgoraj pa montazna gradnja, ker les se menda bolj zaziblje kot pa da bi bilo kaj drugega.

Pasovni temelji niso problem. Pravilno dimenzionirani seveda.

Sam danes se jih ne dela, ker je to dražje od temeljne plošče. Predvsem zaradi stroška dela, ne materiala...

Bolj pomembno kot tip temelja je, na kakem terenu imaš bajto.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

TheBlueOne ::

kow je izjavil:


Ce se sesujejo, bo veliko mrtvih. Sesuti in zgraditi novo stolpnico v 21. stoletju pa ne bi smel biti blazen problem. Dejansko bi lahko v desetletju teh 15 stolpnic zamenjali z novimi ter resili del problema. Lahko pa se seveda caka na potres. Pri manjsih zgradbah je operativni del veliko bolj kopmliciran. Verjetno bos zacel kjer je najlazje?


Vprasanje kje je lazje. Ne vem kako lahko je najti dogovor, ki bo OK za vse lastnike. Ali bi uveljavljal nacionalni interes cez lastniske pravice, kjer imajo v prvi vrsti benifit bolj lastniki kot drzava?

Koliko pa bi stale nove stolpnice pa je vprasanje. Kar se trenutno gradi v LJ v tem smislu je pregresno drago. Tako, da bos moral razcistit kaj tocno ni blazen problem.

Ne vem, ce imas tu dobre resitve, ker ljudje se naceloma zavedajo teh rizikov ampak racunajo na nekoliko srece. Kot drugo pa je kar velika verjetnost, da so stoplnice nadpovprecno OK in slaba prioriteta, ce imas dosti stavb, ki so bolj kriticne.

Miki N ::

Kot je že omenil Invictus je izredno pomemben faktor podlaga ... in tukaj bi znal biti daleč največji problem novogradenj.

Vsi vemo se je zadnja desetletja zidalo tam kjer so bile ekonomsko zanimive parcele (ali je kak lokalni džajo zrihtal). Dvomim, da so novogradnje "na prestižnih lokacijah" upoštevale k od faktorja potresnih lastnosti terena parcele. Spominja na pozidavo Barja in čudenju poplavam. :))

TheBlueOne ::

Invictus je izjavil:


Pasovni temelji niso problem. Pravilno dimenzionirani seveda.

Sam danes se jih ne dela, ker je to dražje od temeljne plošče. Predvsem zaradi stroška dela, ne materiala...

Bolj pomembno kot tip temelja je, na kakem terenu imaš bajto.


Stari pasovni pogosto niti niso zakljucena geometrija, se mi zdi, da je toliko, da stoji. Da ne govorimo, da prakticno vsi katere sem videl stojijo na taki podlagi, kjer bi po obcutku dal pod nujno plosce. Pa ne samo po obcutku, sem pred kratkim bil na obisku nekje, kjer je malo bolj plazovito in jim dobesedno razteguje hise. Cela vas, brez izjeme poka po sivih.

Kje in kaksne pa so OK podlage za pasovne? Naj kaj tocno jih sidras, da se v primeru potresa ne kje pogreznejo? Kako visoke bi jih delal, koliko pod zemljo, koliko nad?

Je pa res, da ne poznam podlag nekje od krasa in juzno, tam si mislim, da bi bili OK se tockovni, ker je sama skala. :)

Miki N je izjavil:

Kot je že omenil Invictus je izredno pomemben faktor podlaga ... in tukaj bi znal biti daleč največji problem novogradenj.:))


Niti ne, poplavne zadeve so drugo. Praviloma kopljes do dobre podlage in do tja zamenjas material. Na to pa pride izolacija, plosca itn. Kako resis izolacijo pri pasovnih pa mi ni niti priblizno jasno.

Miki N je izjavil:


Vsi vemo se je zadnja desetletja zidalo tam kjer so bile ekonomsko zanimive parcele (ali je kak lokalni džajo zrihtal). Dvomim, da so novogradnje "na prestižnih lokacijah" upoštevale k od faktorja potresnih lastnosti terena parcele. Spominja na pozidavo Barja in čudenju poplavam. :))


Poplave so drug problem. In tudi zelo dvomim, da imas pasovne ali pa tockovne temelje na barju.

Zgodovina sprememb…

Invictus ::

TheBlueOne je izjavil:


Stari pasovni pogosto niti niso zakljucena geometrija, se mi zdi, da je toliko, da stoji. Da ne govorimo, da prakticno vsi katere sem videl stojijo na taki podlagi, kjer bi po obcutku dal pod nujno plosce. Pa ne samo po obcutku, sem pred kratkim bil na obisku nekje, kjer je malo bolj plazovito in jim dobesedno razteguje hise. Cela vas, brez izjeme poka po sivih.

Na plazovitih območjih pač ne zidaš. In ta območja so javno dostopna. Ni to skrito, geodetsko je cela Slovenija premerjena, da se ve, kje je poplavno in plazovito območje.

Drugače je pa rešitev pilot do trdne podlage...

Miki N je izjavil:


Kje in kaksne pa so OK podlage za pasovne? Naj kaj tocno jih sidras, da se v primeru potresa ne kje pogreznejo? Kako visoke bi jih delal, koliko pod zemljo, koliko nad?

Iste kot za temeljno ploščo. Ledeniški šoder. Na taki podlagi bajta malo zaplava, malo se posede. Manj sil se prenese na samo konstrukcijo bajte.

Temeljev ne sidraš, halo? Razen na Barju, kjer bajto postaviš na pilote, se tega ne dela. Kako globoko boš pa sidral tam, kjer je podlaga 50m šodra?

Miki N je izjavil:


Je pa res, da ne poznam podlag nekje od krasa in juzno, tam si mislim, da bi bili OK se tockovni, ker je sama skala. :)

Skala je najslabša podlaga, saj se potresni val tam najbolj prenaša. Praktično brez izgub. Tako kot zadnji potres takrat konec 90tih v Posočju. Praktično je šel udarni val po gorah in na koncu sesul hotel na Voglu. Če gledaš pot vala, je šel lepo po gorski verigi.

Miki N je izjavil:


Poplave so drug problem. In tudi zelo dvomim, da imas pasovne ali pa tockovne temelje na barju.

Imajo pilote. Ki stanejo toliko kot cela bajta... Celotna bajta je pretežka, da bi jo podlaga zdržala. Kljub temeljni plošči.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

fikus_ ::

Pri pasovnih temeljih je malo kdo not dajal jeklene palice, poleg tega so nekateri šparali pri globini, niso šli do trdne podlage, zato imajo potem težave že s pokanjem temeljev brez potresa. Ko so temelji enkrat močno razpokani (npr. po potresu) je sanacija draga ali pa hiša za podret.
Temeljne plošče so kar drage, ker gre not veliko materiala in jekla, je pa lažja hidro in termo izolacija. Paziti je potrebno pri prebojih plošče za vodo, kanalizacijo, elektriko, . . .
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

wcpapir ::

kow je izjavil:

Kakorkoli, tistih 15 starih stolpnic naj drzava odkupi ter porusi. Mrtev ljubljancan je vreden par milijonov evrov, stanovanja pa veliko manj.
Tudi novogradnje bodo veliko vredne.

Odvisno koliko je ta ljubljančan star. Če je v penziji in dokaj na začetku penzije je vreden - 500.000, če je podjetnik je vrjetno vreden milijon.
1
2
3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

zakaj američani, ki živijo v tornado alley še vedno gradijo enake hiše? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža		11421187 (10026) trancer01
»

Nakup starega stanovanja

Oddelek: Loža		488259 (5248) genesiss
»

Potres?! (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16828073 (20143) Mellons
»

Fukušima - jedrska nesreča v teku (VII) (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Nova vsebina		15354343 (48262) jest10

Več podobnih tem