Ali bi Slovenija preživela turški potres?

Invictus je 10. feb 2023 ob 10:14 izjavil:

Na plazovitih območjih pač ne zidaš. In ta območja so javno dostopna. Ni to skrito, geodetsko je cela Slovenija premerjena, da se ve, kje je poplavno in plazovito območje.

Prakticno cela stajerska je plazovita na ta nacin. Skoraj vse vasi. Nisem vedel preden sem bil tam in do mi razlagali koliko aktivnih plazov se opazuje. Oziroma blagega drsenja. Vas kjer sem bil dalec ni nova.

Invictus je 10. feb 2023 ob 10:14 izjavil:

Drugače je pa rešitev pilot do trdne podlage...

Ja to je vedno resitev. Samo potem sigurno delas telemljno plosco. Skratka mi ni jasno kje ti potem najdes dosti OK his na pasovnih temeljih. Ce so povsod v igri piloti pa me ne cudi, ce so hise tako drage. Posebej, ce si piloti taki, da je zadeva protipotresno 100% OK.

TheBlueOne je 10. feb 2023 ob 09:46 izjavil:

kow je 10. feb 2023 ob 09:24 izjavil:

Ce se sesujejo, bo veliko mrtvih. Sesuti in zgraditi novo stolpnico v 21. stoletju pa ne bi smel biti blazen problem. Dejansko bi lahko v desetletju teh 15 stolpnic zamenjali z novimi ter resili del problema. Lahko pa se seveda caka na potres. Pri manjsih zgradbah je operativni del veliko bolj kopmliciran. Verjetno bos zacel kjer je najlazje?

Vprasanje kje je lazje. Ne vem kako lahko je najti dogovor, ki bo OK za vse lastnike. Ali bi uveljavljal nacionalni interes cez lastniske pravice, kjer imajo v prvi vrsti benifit bolj lastniki kot drzava?

Koliko pa bi stale nove stolpnice pa je vprasanje. Kar se trenutno gradi v LJ v tem smislu je pregresno drago. Tako, da bos moral razcistit kaj tocno ni blazen problem.

Ne vem, ce imas tu dobre resitve, ker ljudje se naceloma zavedajo teh rizikov ampak racunajo na nekoliko srece. Kot drugo pa je kar velika verjetnost, da so stoplnice nadpovprecno OK in slaba prioriteta, ce imas dosti stavb, ki so bolj kriticne.

Da, ljudi razlastiti s posebnim zakonom. Druge ni. Bi pa tozbe trajale verjetno 10 let, da bi se uredilo. Ampak enkrat je potrebno zaceti, ali pa seveda cakati, da "zrihta narava" sama. Kar se tice stavb, ki so bolj kriticne - jasno, ce stroka pravi, da imamo bolj ocitne stavbe za rusenje, naj se pac zacne drugje. So pa stolpnice precej gosto naseljene, stevilo manjsih stavb za ekvivalentno stevilo prebivalcev bo veliko vecje.

Invictus je 10. feb 2023 ob 10:20 izjavil:

Tukaj, kjer imam jaz bajto, cela soseska...

Tako se je včasih delalo, poceni delovna sila in drag material.

Danes je obratno. Ceneje je pač naročiti železno mrežo in hruško betona, kot pa šolat pasivne temelje in noter krivit železo.

Ja jasno. Pa vseeno ne vem, kje ti najdes OK pasovne temelje. Se bolj me zanima kako kaj takega izoliras.

Invictus je 10. feb 2023 ob 10:29 izjavil:

Izolacija pod temelji je pa višek preseravanja, ne vem kdo to rabi... Da nekaj izoliraš proti stalni temperaturi. Aja, danes se ne dela več kleti, ima to mogoče še kak smisel... Ne vem pa kako bo s tem stirodurjem pod temeljno ploščo čez 20-30 let. Je le plastika in cel kup teže gor.

Mi imamo izolirano, imamo tudi "klet". Sama izolacija ni bila tako zelo draga. V bistvu je na nek nacin cela klet oblozena. Pac stalna temperatura je razmeroma nizka, ce je izolirano pa izgubljas dosti manj, ker manj prehaja, ce imas kdaj v uporabi. Je pa klet pri nas vkopana iz treh strani in ima na eni strani normalno okna, tako da kvalificira kot stanovanjska povrsina. Ta kvalifikacija pa je vsec bankam in ti dajo boljse pogoje, ker imas pri dveh etazah skoraj 30% vec bivalne povrsine in je nepremicnina vredna vec.

V bistvu ne vem, ce sploh smes delati brez kjer smo gradili.

Torej smisel:
1. Ugodnejsi kredit
2. Boljse karakteristike (te zna presenetiti kaksne so izgube skozi tla, ce se prav spomnem do 30%.)
3. Lazje das klet v drugacno funkcijo

Pomislek kaj bo s temi materiali s casom pa menda ni problematicen. To sem moral zaupati profijem. V bistvu imamo ta pomislek bolj laiki na podrocju.

fikus_ je 10. feb 2023 ob 11:28 izjavil:

Cena tistega stiroporja pod temeljno ploščo ni ne vem kakšna proti celi hiši. Bi bilo pa zanimivo videt, kako zgleda po npr. 50-ih letih.

Kaj pa bo, ce je ploskovno obremenjeno?

Invictus je 10. feb 2023 ob 12:18 izjavil:

Saj se cela teža bajte ne porazdeli na celo temeljno plato. nekaj že, večina je pa pod zidovi.

Me še vedno zanima kaj bo s to izolacijo po 10,20 letih...

Mislim, da na to noben ne zna dati odgovora...

Se kar po celi, klet je v bistvu kocka monolit, vse vliti beton. Ze sama plosca bi morala biti bolj kot ne toga, ce je prav koncepirano. Ti morda ne izhajas iz popolnome morernih gradenj ampak bolj iz svoje, kjer si saniral? Trenutno je bolj kot ne tako:



Imas plosco, na plosco pa pridejo stene. Detajle smo resevali nekoliko drugace, ampak v grobem je tako kot na skici.

Kako dolgo bodo drzali materiali pa seveda tezko reces. Ampak je vprasanje kaj te skrbi? Neenakomerno posedanje bi lahko bilo problem, samo ne vidim kako bi lahko do tega prislo. Ta podlozna pena je dosti bolj gosta, ni zelo penjena.