Kateri faks, zahtevnost

Kateri faks je po vasem tezji. Strojna, gradbena ali elektro? Govora je o višjih študijskih programih. Mi lahko kdo na kratko obrazlozi zahtevnost.


Hvala☕

Strojna je po moje najtezja. Poznam dosti ljudi, ki so se vpisali in niso dokoncali niti prvega letnika. Gradbena in elektro sta pa tam tam, s tem da je elektro morda bolj zanimiv.

6/1 je tako lahka stopnja, da narediš brez učenja. 6/2 boš verjetno naredil lažje kot srednjo tehnično šolo.

Nimata pa ti dve stopnje svoje teže pri delodajalcih, razen v javnem sektorju (zdravstvo,...).

Izberi pa tisto kar te zanima, tako lahko daleč prideš, tudi "brez" šole.

Olajuwon je 2. dec 2022 ob 14:58 izjavil:

Drugače to so tehnični faxi. Dosti fizike in matematike. Ne se ustrašit, programi so narejeni za normalne ljudi. Le delovne navade moraš imeti.

Hm seveda ti morajo te predmeti biti všeč oziroma če si se na srednji mučil z njimi je brez veze hodit sem. Fakultete so različne zato se odloči na podlagi tega kar te bolj zanima, ker ti povem da boš zelo težko izdelal če to ne bo tvoje glavno merilo

Gradbena je morda sedaj zanimiva z implementacijo BIM projektiranja. 

Kje si pa ta umotvor najdu za primerjavo.

Neki sem sfuzlal.

Tole sem misli:
Gradbena je morda sedaj zanimiva z implementacijo BIM projektiranja

bemfa je 2. dec 2022 ob 23:04 izjavil:

Težkih faksov več ni. Z dovolj vloženega časa, diplomira vsak.

Dvomim, poznam kar nekaj ljudi ki so šli UNI na gradbeni in ni šlo prešaltal na VS in brez problema dipl...

Očitno, še nisi izvajal objekta v BIM_u.
Vse kar si naštel, se da projektirati brez BIM_a.

Če ti fizika ne leži, ne hodi na gradbeno. Vsaj včasih je bilo tako (UNI), so hodli po 20x na fiziko I, kje je še kaj druga. FG v MB.

BIM ni "softwarček". Ne bom preveč razglabljal o tem, ker dvomim da to koga zanima, ampak to je koncept projektiranja. Ustvarja nova delovna mesta, kot naprimer BIM manager, BIM koordinator, BIM tehnik itn itn. Tehnologija omogoča več analiz (naprimer clash detection... npr armatura ali pa nosilni elementi vs strojne inštalacije), bolj natančni popisi in s tem organizacija del na gradbišču in kasneje npr LCA (life cycle assessments). Težil bil bi k večjem sodelovanju med različnimi branžami (arhitektura, strojna, gradbena in elektro) in s tem k bolj učinkovitem projektiranju. Tehnologija je daleč od zrele, samo ponuja možnosti služb in novih smeri s katerimi se lahko ukvarja en gradbenik, ki jih prej ni bilo. Zato tudi pravim, da je morda zdaj gradbeni poklic bolj zanimiv, kot včasih ko je bilo to v 95% projektant gradbenih konstrukcij ali pa npr vodja gradbišča.

Enako kot ISO standard.
Lahko ga imaš oziroma ga lahko imaš.