Jedilnik: Rip Esselstyn

MESO JE PROBLEM!; Rip Esselstyn
Povzetek knjige z nekaj izseki 8citati) ter drugimi viri najdenimi na spletu



Rastline so bogate z beljakovinami
…”Dejansko večina Američanov hodi naokrog v stanju preobremenjenosti z beljakovinami - kar sploh ni čudno. Prebivalci te dežele soi na smrt zaljubljeni v vse, kar vsaj diši po beljakovinah. Mesna, mlečna in jajčna industrija so nas tako prevarale in zaslepile, da se večini ljudi, vključno z dobronamernimi, a nepoučenimi zdravniki in nutricionist, niti ne sanja, da najboljše in najbolj zdrave beljakovine izvirajo iz celih rastlin.”

Kdor je rastline ima močne kosti
…“Razen uživanja rastlin, ki kar pokajo od moči, si boste zagotovili močne kosti, če boste omejili vnos natrija (soli), opustili gazirane pijače, nehali kaditi, opustili mlečne izdelke in dva do trikrat tedensko telovadili z utežmi.”

Jesti rastline je poceni
Stročnice t.i. hrana za reveže (ali pa morda za pametne ljudi), se uvrščajo med cenejše in najbolj hranljive beljakovine; če vam ni do kuhanja se kupi konzerviran fižol.

Oves: žito z ogromno vlaknin; poceni; boljši tisti manj obdelan in ki ni drobno mlet; boljša torej staromodna valjana ovsena zrna

Banane: vsebujejo veliko kalija; vlaknin; so zdrav prigrizek; hitro povrnejo energijo

Krompir: dobro osnovno živilo, vendar ne na način, da se ga ocvre in posuje z veliko soli in drugimi polivki kot so kečap. Je dober vir betakarotena

Rjav riž: ni zelo drag; vsebuje veliko sestavljenih OH

Na svetu vlada izobilje rastlinske hrane
Tofu: Je kot belo platno, ki omogoča, da ga preoblikujemo in mu podelimo veliko različnih okusov. Brez priprave in direktno iz ovitka pa mnogim ni okusen

Tempeh:je izjemno živilo, od njegove prehranske vrednosti, teksture. narejen tako, da cepijo kuhana sojina zrna s plesnijo med procesom podobnim priporavi jogurta. So polni beljakovin, vlaknin in zaradi fermentacije tudi zelo lahko prebavljiv. ima tudi dober naravni okus.

Oreščki: so polni beljakovin, vlaknin in vitaminov. Vendar pa je potrebno svarilo. Imajo veliko maščob in veliko kalorično vrednost, zato je potrebno omejiti dnevni vnos na 30 do 60 gramov (30g pomeni prgišče ali pest oreščkov).

Rastlinsko olje - sodobna potegavščina
Rastlinska olja niso zdrava. Zmerne količine oreškov in polnovrednih živil, ki vsebujejo večkrat nenasičene maščobe prispevajo k zdravju srca, a predelna olja, ki so iz njih izdelana nimajo takšnega učinka.
Žal je resnica takšna, da so vsa olja nezdrava, če se z njimi kuha ali ne.

Tudi najbolj priljubljeno- olivno olje. Za litrsko steklenico je potrebno stisniti 1452 oliv, ena jedilna žlica olivnega olja ima 120 kalorij, olivno olje je 100% maščoba in ima več praznih kalorij kot jih je v beli moki ali belem sladkorju in je skoraj brez vitaminov in mineralov.

mnogi zmotno verjamejo, da olivno olje čarobno izničuje škodljive lastnosti vseh nezdravih živil, a je resnica ta, da olivno olje le prispeva k nastanku koronarne srčne bolezni in vse bolj obsežen pas.

Rip Esselstyn o oreščkih, avokadu:
Are Nuts Plant-Strong? | Rip Esselstyn
https://m.youtube.com/watch?v=RmalW0VJW...

Rip Esselstyn o oljih:
https://m.youtube.com/watch?v=L2XW2vqqT...

Prehranjevanje v gostinskih lokalih:
Možno se je zdravo prehranjevati tudi v gostinskih lokalih doma in v tujini (v pomoč je aplikacija: https://www.happycow.net/) tako, da se prosi za rjav riž; zelenjavo kuhano na pari ali na žaru; se omeji vnos soli; je sadje in raznovrstne solate z balzamičnim kisom

Nebeški kakci
Nenavadno dejstvo je, da je veliko ljudi zaskrbljenih, da bodo zaradi rastlinske prehrane pogosteje obiskovali stranišče in res je tako in to je dobro.

Zaprtje je sicer strokovno opredeljeno kot “iztrebljanje manj kot trikrat tedensko”.

“...zaprtje v resnici ni bolezen, marveč le simptom slabe prehrane. Kateri je najpogostejši vzrok zaprtja v Ameriki? Prehrana s preveliko količino maščob, mesa, jajc, mlečnih izdelkov in rafiniranih živil, brez zadostne količine vlaknin. V mesu in mlečnih izdelkih sploh ni vlaknin. Vlaknine so samo v rastlinah - naravnem odvajalu!”

Ker meso ne vsebuje prav nobenih vlaknin je še posebej težavno in ker živalske mišice vsebujejo veliko beljakovin mora naš želodec izločiti več kisline, naša trebušna slinavka pa več encimov, da meso sploh lahko potuje skozi prebavila. Naš človeški prebavni sistem ni zasnovan za takšno naporno delo. Meso prebavila zelo hudo obremenjuje.

(Mesojede živali pa imajo sicer kratka prebavila z zelo kislim okoljem in gre meso hitro skozi prebavila, preden bi to začelo gniti.)

Dobrobiti rastlinske prehrane so njena masa, voda in vlaknine, medtem ko je za nas problem živalskih živil, da v njih ni vlaknin. Vlaknine in voda ustvarita voluminozno (ki ima sorazmerno veliko prostornino) stolico (med. iztrebljanje; imeti trdo stolico trdo blato), ki pritiska na črevesne stene in povzroča peristaltiko (ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov). To pomeni, da se črevo krči in potiska stolico naprej. Gre za vzorec: širjenje, krčenje, pomik.
Brez vlaknin in vode, ki ustvarjajo zadostno maso, je stolica trda, majhna in ne omogoča peristaltike. Te v splošnem zgolj pomagajo normalizirati celoten proces izločanja in pomagajo in omogočijo, da hrana potuje skozi prebavila kot mora- ne prehitro in ne prepočasi.

Najboljša pot do mehkega blata in zadovoljnega črevesja je uživanje veliko sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit. te vsebujejo vlaknine, izraz “vlaknine” pa dejansko označuje skupno ime za dele rastlin, ki jih človeško telo ni zmožno prebaviti.

Ni dvoma, da je zadovoljstvo, ko se človek hitro, lahkotno in zadovoljivo iztrebi. Ko se preklopi na hrano rastlinskega izvora se velika potreba opravi tako hitro kot mala.


Ogljikovi hidrati so carji!
Kalorije dobivamo iz teh makronutrientov, to so: OH; maščobe in beljakovine. Ker so OH naš najpomembnejši vir energije jih nikakor ne smemo črtati z jedilnika. A vsi OH še zdaleč niso enaki. Večina bi morala priti iz sadja, zelenjave in polnovrednih žit.


Tako maščobe kot beljakovine, OH in vse druge hranilne snovi so nujno potrebne v človeški prehrani, z nobeno od njih pa ne bi smeli pretiravati.

A sedaj je znanost naumila da rataš debel od zrezkov, ne kokakole, čipsa, piškotov... Če ni patentirano ni zdravo.

Že v redu, dokler ne boste enkrat imeli maščobne blazinice okoli trebuha ali vam bo le ta visel čez pas, ali imeli težave preteči mali maraton ali pa ko ne boste imeli urejeno prebavo, potem bi znalo kaj od napisanega priti prav za koga

Lihkar sem jedel tatarski biftek od Loških Mesnin. Malo premalo pikanten, ampak najboljši od trgovinskih. Op ima po eni strani prav, manjka malo feferonov noter, pa bo super duper biftek.

Prodaj stanovanje/hišo/posest, greš v najem, najameš (električen) avto, odpoveš se mesu, ješ samo vegi (soja, tofu) in hroščke, se postaviš v vrsto vsakič ko WHO požvižga ter požanješ aplavz WEFa.

kokošja jajca 5x na dan.

enim se že kisa u betic

mr_chai je 13. nov 2022 ob 07:43 izjavil:

silak je 11. nov 2022 ob 18:34 izjavil:

Lihkar sem jedel tatarski biftek od Loških Mesnin. Malo premalo pikanten, ampak najboljši od trgovinskih. Op ima po eni strani prav, manjka malo feferonov noter, pa bo super duper biftek.

še nikoli v življenju nisem jedel tatarskega biftka. Ali kaj zamujam ? Meni izgleda pač neprebavljivo surovo meso...

Nič, če ga še nisi probal, ko ga boš, boš pa vedel kaj si zamudil.
Pomotoma pritisnil izbris.

Vegani mučijo živali s tem, ko jim odžirajo hrano.

BMK za živali, živi in pusti živeti je mišljeno za ljudi. Nehajte se z drugimi ukvarjat, pa prvo pred svojim pragom pometite.

En utrinek iz otroštva mimogrede, ko nas je trener karateja postrojil in s smrtno resnim gromečim glasom zaslišal:
"kolikokrat ste šli SRAT ta teden?" in "Ali si šel SRAT danes?"
Malo smešno, ampak morda malo zapostavljena tema- dobra in redna prebava, ko je govora o splošnem zdravju in prehrani

še nekaj malega o veliki potrebi, če povzamem poglavje:
"Whole foods have strong and mobile fiber" (iz knjige: The Engine 2 Seven-Day Rescue Diet: Eat Plants, Lose Weight, Save Your Health, 2016)


Na splošno velja, da pogosteje kot gremo na veliko potrebo, bolj zdravi smo. Črevesje se mora odvajati vsak dan, v idealnem pa večkrat dnevno.


In na veliko potrebo bi morali ne le pogosto, ampak "na veliko". Kot je pokazala ena študija raziskovalcev Univerze v Cambridgeu, ki je vključevala triindvajset prebivalcev iz ducat držav, manjša kot je teža našega iztrebka, večja je verjetnost, da bomo zboleli za rakom debelega črevesa.

Vlaknine so neprebavljiva snov, ki ostane z nami od ust do stranišča in na poti absorbirajo vodne toksine. Le rastline imajo vlaknine, jajca, mlečni izdelki in meso jih nimajo. Vlaknine delimo na tiste, ki se v vodi raztopijo (oves, oreščki, fižol, ječmen, lan, korenje, pomaranče) in tiste, ki se ne raztopijo, se neokrnjeno premikajo po telesu in jih najdemo v listnati zelenjavi, korenasti zelenjavi (korenček, rdeča pesa...) in polnovredni hrani. Obe vrsti vlaknin sta bistveni.

Vlaknine ne jemo le zaradi velike potrebe, saj so bistvene, da ostanemo redni in odprti (so ključ do simbiotičnega in ljubečega odnosa z našim črevesnim traktom), vplivajo tudi na raven holesterola, krvnega sladkorja, krvnega tlaka idr.

Še nekaj na temo zelenjavnih (in sadnih) smutijih oz žvečenja zelene listnate zelenjave.


DR. CALDWELL ESSELSTYN ON JUICING AND SMOOTHIES
https://m.youtube.com/watch?app=desktop...
...antioksidanti iz hrane, hrane, ki ima visoko ORAC vrednost (kapaciteta absorpcije kisikovih radikalov). Borovnice, maline, jagode s kosmiči (žiti) so super...vendar nič ne premaga ORAC vrednosti zelene listnate zelenjave. Za paciente z boleznimi srca želim, da jedo zeleno listnato zelenjavo v velikosti pesti, potem ko je bila ta kuhana v vreli vodi med 5 in pol do 6 minut, da se lepo zmehča in kateri se doda nekaj kapljic limoninega soka ali balzamičnega kisa in dobi okusno jed.

To želim, da se je 6 krat na dan: za zajtrk skupaj z jutranjimi kosmiči, ponovno z dopoldansko malico, ponovno s kosilom.. itd. Bolezen zdravimo z naravno najučinkovitejšimi antioksidanti cel dan.
...
Ko se dopolni starost 50, je tudi za nekoga, ki je zelo zdrav, proizvodnja dušikovega monoksida 50% manjša kot v starosti 25 let. Obstaja še druga pot kako se ustvarja dušikov monoksid in to je, da če vas nagovorim, da žvečite 4, 5 ali 6 krat na dan nitrate.
To so: ohrovt, blitva, špinača, rukola, zelenje rdeče pese in pesa.

Ko žvečimo te nitrate, se bodo te zmešali s fakultativnimi anaerobnimi bakterijami, ki prebivajo v jeziku, te bakterije se bodo spremenile v nitrat. Te se bodo, ko jih bomo pogoltnili, naša želodčna kislina dodatno zreducirala v dušikov oksid...itd....kot sem rekel žvečimo nitrate in ni govora o smutijih.
...
Nimam težav, če kdo je jabolko, banano ali pomarančo ker je sladkor vezan na vlaknine in je absorbcija počasna, a pitje pomarančnega ali jabolčnega soka je nekaj slabega, saj sladkor, ki ni vezan na vlaknine poskoči kot raketa v želodcu, poškoduje jetra, poškoduje endotelno celico itd...Imamo zobe in čeljust zato jih uporabljajmo.

ARE COOKED GREENS BETTER THAN GREEN SMOOTHIES DR ESSELSYTN
https://m.youtube.com/watch?v=1NFS8Pbj8...
...
Če bi primerjali količino dušikovega oksida, ki jo lahko proizvede endotelij pri nekom, ki je star 50 let in je zdrav, je pri 50 letih v primerjavi s tistim pri 25 letih ta zmanjšan za 50 %.

Vendar pa lahko dobimo dodaten dušikov oksid skozi naš gastrointestinalni trakt. Kako to storimo? Če vas prepričam, da žvečimo, nikoli s smutiji ali sokovi, ampak z žvečenjem nitratov.
Če vam jih naštejem 6 so to: ohrovt, blitva, špinača rukola, zelena pesa in pesa.
Ko žvečimo te nitrate, se bodo te pomešali s sposobnostmi anaerobnih bakterij, ki uspevajo v utorih našega jezika, bodo te bakterije nitrate v naših ustih spremenile v nitrite. Ko pogoltnete nitrite, bo naša želodčna kislina v želodcu dodatno zmanjšala nitrite, ki smo jih pravkar pogoltnili v dušikov oksid, ki lahko zdaj vstopi v naše bazene dušikovega oksida. Tisti nitriti v našem želodcu, ki se niso pretvorili gredo naprej po prebavnem traktu, da bi se ponovno absorbirali v krvni obtok. Ko krožijo nazaj v naše žleze slinavke, se koncentrirajo 10- do 20-krat, tako da zdaj, ko žvečimo dodatno hrano, naše lastne žleze slinavke izlivajo nitrite v naša usta, ki jih bo želodčna kislina, ko jih bomo zaužili, še dodatno reducirala v dušikov oksid. To je čudovit način, da dobimo več dodatnega dušikovega oksida.

DR. CALDWELL B. ESSELSTYN - SHOULD YOU DRINK YOUR GREENS (58:50)
https://m.youtube.com/watch?v=QwHnlotNQ...

Samo skisani možgani.

Ko ješ okusno pripravljeno pečenko, ki jo je opisal WofOz, se počutiš odlično.
Podobno se počutiš odlično pri dobrem seksu.
Ali pa ko plavaš nag v morju.

Evolucija že ve, zakaj te nagrajuje pri tem početju.

Vegani samo to mi odgovorite.
Če ne bi bilo takih masovnih uvozu zelenjave, sadja itd v Evropo in druge države sveta pozimi.
Kako vegan lahko zimo preživi, kaj naj takrat je oziroma s čim ali s kom naj se takrat prehranjuje ?

yansek je 29. nov 2022 ob 14:22 izjavil:

Bog pomagaj. Jedel bi žita (oves, pšenico, ječmen, koruzo...), stročnice(fižol, grah, čičeriko, sojo...), vloženo zelenjavo, vloženo sadje, semena, oreščke, krompir.

Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo ? :)
Ne pozabi---sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza sam od sebe kot pred stoletji :)

Goran's Blog je 29. nov 2022 ob 19:54 izjavil:

yansek je 29. nov 2022 ob 14:22 izjavil:

Bog pomagaj. Jedel bi žita (oves, pšenico, ječmen, koruzo...), stročnice(fižol, grah, čičeriko, sojo...), vloženo zelenjavo, vloženo sadje, semena, oreščke, krompir.

Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo aja pa tudi še pomlad je takrat se komaj sadi ? :)
Ne pozabi...sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza se pravi bi moral sam predelati vse to.

Kje bi pa predelal toliko žita, stročnic, vložene zelenjave, sadja, semen za celo zimo ? :)
Ne pozabi...sem napisal, da če ne bi bilo nobenega uvoza se pravi bi moral sam predelati vse to kot pred stoletji pred tem.

Se opravičujem za miljon editov ampak totalno zaj***.
Še vedno me pa zanima tvoj odgovor.

Če živiš na skrajnem severu med Eskimi boš težko prideloval zelenjavo in sadje, ješ kar je, da preživiš.

Se tukaj bolj ukvarjam z zdravjem, ko imaš izbiro. Rip Esselstyn je sin priznanega kardiologa Caldwella B. Esselstyna Jr., ki se je zdravljenja oz preprečevanja bolezni lotil drugače in bil uspešen.

Goran's Blog je 29. nov 2022 ob 14:09 izjavil:

Vegani samo to mi odgovorite.
Če ne bi bilo takih masovnih uvozu zelenjave, sadja itd v Evropo in druge države sveta pozimi.
Kako vegan lahko zimo preživi, kaj naj takrat je oziroma s čim ali s kom naj se takrat prehranjuje ?

Prej smo v žitih ali stročnicah samozadostni, kot pri mesu. Čeprav trenutno nismo pri ničemer od tega.

Boš pa lažje preživel hude čase z velikim žaklom fižola v kleti kot mesa v skrinji.

Meso najdeš pozimi v naravi ups..

Goran's Blog je 30. nov 2022 ob 09:37 izjavil:

Meso najdeš pozimi v naravi ups..

Že vidim horde lačnih Ljubljančanov kako se brez orožja podijo v gozd, nastavljajo pasti in tisti redki s puškami streljajo vse živo kar vidijo (beri: kak zajec tu in tam, če ne zgreši, morda pa ulovi soseda s friendly fire).

Povzetek intervjuja z Caldwell B. Esselstynom
#169: Should You Drink Your Greens? With Dr. Caldwell B. Esselstyn
https://www.plantstrongpodcast.com/blog...

Želimo jesti:
-Polnozrnata žita (za kosmiče, kruh; testenine...);
-101 različnih vrst stročnic
-Zelenjavo vseh vrst in barv, predvsem pa zeleno listnato
-Krompir, sladki krompir
-Sadje

Šest najboljših zelenjadnic: ohrovt, blitva, špinača, rukola, listi rdeče pese in pesa.
Bolniki s srčnimi bolezni bi morali jesti 6 obrokov zelenih listov dnevno. To se mora žvečiti, potem ko se je kuhala na pari pet in pol do šest minut, da je lepa in mehka in obvezno politi z več kapljicami balzamičnega ali riževega kisa.
Zeleno listnato zelenjavo se žveči poleg kosmičev za zajtrk, spet kot dopoldanski prigrizek, spet s sendvičem za kosilo, to je tri, sredi popoldneva, štiri, večerja, pet, in seveda obožujem, ko imate tisti večerni prigrizek rukole ali ohrovta.
Opozorilo pri zobni pasti s fluoridom, javni pitni vodi s fluoridom in ustni vodici, ki poškodujejo koristne bakterije v ustih.
Razlog, zakaj se zavzema za toplotno obdelavo, je ta, da obstaja nekaj podatkov, ki kažejo, da ko se toplotno obdela zeleno listnato zelenjavo, to močno pomaga pri procesu žvečenja, da se razgradi celična membrana in se dobi maksimalna izpostavitev čudovitim fitonutrientom.
In čarovnija se skriva v raznolikosti zelenjave (in ne zgolj ena sama vrsta )