Slo-Tech - Raketa SLS, ki bi bila morala prvikrat poleteti že 29. avgusta, a je to preprečil okvarjen senzor temperature, teden dni pozneje pa je drugi poizkus propadel zaradi iztekanja vodika, ostaja na Zemlji. Za polno popravilo bi bilo treba tedaj raketo vrniti v hangar (Vehicle Assembly Building), a jo je NASA namesto tega popravljala kar na izstrelišču. Po uspešnem preizkusu v sredo je kazalo, da bo v torek, 27. septembra, Artemis 1 vendarle poletel. A to pot jo je zagodlo vreme.
NASA je že včeraj sporočila, da začasno prekinjajo priprave na izstrelitev, danes zjutraj pa so uradno odpovedali torkovo izstrelitev. Izkazalo se je, da je vreme preveč nestabilno, saj naj bi Florido v torek oplazila tropska nevihta Ian. Pričakujejo močno deževje in nevihte, zato izstrelitve ni možno varno izvesti. Prav tako lahko postane nevarno že za parkirano raketo na izstrelišču, ob hujšem hurikanu pa bodo morali domov na varno poslati tudi zaposlene.
NASA se mora v takih primerih odločiti, ali bo raketo pustila na ploščadi ali vrnila v hangar. Na ploščadi lahko kljubuje vetru do 74 vozlov, pri premikanju v hangar pa sunki ne smejo presegati 40 vozlov. Če bodo SLS poslali nazaj v hangar, bodo to začeli danes zvečer ali jutri zgodaj zjutraj. Izstrelitveno okno se zapre 5. oktobra, zato se sedaj omenja 2. oktober kot možen datum za izstrelitev. SLS tudi ne more čakati v nedogled. Baterije na sistemu za samouničenje imajo rok trajanja, in sicer 40 dni. Tudi druge komponente imajo omejen rok trajanja. Dodatno težavo predstavljajo premiki v hangar, ki so stresni in vsakokrat načnejo raketo. Zdržala naj bi še dva takšna premika. Vse te faktorje je treba skupaj z vremenom upoštevati pri odločitvah, kaj storiti. NASA se bo danes odločila, ali se bo SLS vrnil v VAB.
SLS je nova supertežka raketa, podobno kot nekoč Saturn V, ki bo Artemis 1 poslala na pot okoli Meseca in nazaj. Zmore ustvariti 39.000 kN potisne sile, Artemis 1 pa bo na pot krenil brez posadke.
Tole boljše da razstavijo in se prenehajo ukvarjati s tem. Pustijo naj zasebnim podjetjem, da premagujejo gravitacijo, sama NASA pa naj se usmeri v gradnjo sond in teleskopov.
Ravno kontra je. NASA mora peljati večje projekte kot je misija na Luno, ker ima na voljo državni proračun in ker so tveganja za privat podjetja prevelika. Privat podjetja pa naprej razvijajo poceni taksi polete v orbito. V tem so boljši od NASE, lahko pa pomagajo tudi pri Luni in podbnem. Nobeno od teh privat podjetij brez NASE ne bi obstajalo...
... takšni dogodki ti dajo vedeti, kako "zaostali" smo še vedno oz. kje dejansko smo ...
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
sigurno ne iz lokacije, kjer so najbolj verjetni orkani in kje je subtrobsko vlažno podnebje. Imajo celo vzhodno obalo, skrajni severi zda imajo precej bolj stabilno ozračje. adijo.
Tole boljše da razstavijo in se prenehajo ukvarjati s tem. Pustijo naj zasebnim podjetjem, da premagujejo gravitacijo, sama NASA pa naj se usmeri v gradnjo sond in teleskopov.
Pa da si podjetja prilastijo cel planet, ko jim enkrat uspe priti do tja. No ja, saj z državami ni nič boljše. Mogoče se gre državam bolj za status / dosežek, ne toliko za denar, a vseeno.
Zakaj se lansira čim bližje ekavtorju: If a spacecraft is launched from a site near Earth's equator, it can take optimum advantage of the Earth's substantial rotational speed. Sitting on the launch pad near the equator, it is already moving at a speed of over 1650 km per hour relative to Earth's center. This can be applied to the speed required to orbit the Earth (approximately 28,000 km per hour). Compared to a launch far from the equator, the equator-launched vehicle would need less propellant, or a given vehicle can launch a more massive spacecraft.
