Uhajalni tok....

Večjih tokov sigurno ni za pričakovati, razen kadar se zgodi okvara na napeljavi ali el. napravi, ko pa je lahko tok za kratek čas precej velik (tako v primeru PE kot PEN vodnika). V primeru kratkega stika, preden odklopi varovalka, se tok večinoma meri v tisočih amperov.

FID stikalo, ki je dimenzionirano za človeka v stanovanju ponavadi odklaplja pri 30mA. Če je več stanovanj, je lahko tok na PE vodniku teoretično nekajkratnik tega (ob normalnem delovanju).

Je pa obremenitev pri PEN vodniku (ki ob normalnem delovanju funkcionira kot nevtralni vodnik) ob normalnem delovanju jasno višja, kot pri PEN.

Možno je tudi da je N in PE vodnik posebej pripeljan do elektro omare in tam povezan skupaj. In namesto, da bi šel ves tok čez N vodnik, gre del tudi po PE.
N vodnik je ravno tako priključen na ozemljitev pri transformatorju in je povsem normalno, da če je na obeh koncih povezano, da se tok porazdeli.

Do bloka pridejo L1, L2, L3 in N vodnik... Ozemljitveni pa od valjenca, ki je položen okoli bloka. Nekatera stanovanja imajo od omarice ločeno L, N in PE, nekatera pa samo L in PEN vodnik. Pač niso vsa stanovanja obnovljena in imajo vgrajen FID... Imajo pa vsa ločene vodnike v samih omaricah stanovanj (do porabnikov) tako, da je tudi pripravljeno za posodobitev.

V blokih je ozemljitev preko ozemljitvenega vodnika, pripeljana na PEN zbiralnico glavnega priključnega razdelilnika. Dvižni vodi so 4 žilni torej L1, L2, L3 in PEN. Šele v posameznem stanovanjskem razdelilniku se N in PE ločita. Tako se vsi uhajavi toki stanovanja združujejo v dovodnem PEN vodniku in se tako vračajo k transformatorju. Po glavnem ozemljitvenem vodniku tako teče majhen procent skupnega toka. Velikost procenta pa je odvisna od oddaljenosti napajalne transformatorske postaje ter specifične upornosti zemlje, kjer je izvedena ozemljitev objekta.

Lej, distribucijski kabel ima prav gotovo združeno nevtralno in zaščitno funkcijo v PEN vodniku. Enako je narejena vezava do posameznih števcev. In če je v števčni omarici več števcev, potem se na PEN zbiralnici (če to distributor sploh dovoli) zaključujejo tudi PE vodniki iz posameznih stanovanj. Če je sedaj na to skupno PEN zbiralnico pripeljan tudi ozemljitveni vodnik, bo po njemu tekel tok v obratnem sorazmerju z upornostmi PEN vodnika in upornosti ozemljitve, kot sem že zapisal.
Sedaj pa malo računaj.
Če imaš recimo v nekem primeru obremenjeno samo eno fazo, se pravi recimo pet stanovanj na isti fazi z glavnimi varovalkami 35 A. In če so vse obremenitve enake priključnim močem, potem bo po faznem distribucijskem vodniku tekel tok 175 A. 200 m Al kabla preseka 150 mm2 ima upornost ca 0,044 ohma. Upornost ozemljitve objekta in transformatorske postaje pa je 12 ohmov. Torej bo po ozemljitvenem vodniku tekel tok 175*0,044/(0,044+12).
Ker pa bo istočasno vključen tudi kašen porabnik na drugih dveh fazah in ne bodo vsi obremenjeni s priključnii močmi, bo tok v ozemljitvenem vodniku bistveno manjši. Najbolj točno boš pa vedel, če boš pomeril s tokovnimi kleščami.