'Pozabljeni' programski jeziki in programski jeziki prihodnosti

LightBit je 18. mar 2021 ob 08:46 izjavil:

Meni se tudi zdi sovraštvo do Jave malo neupravičeno. Kot jezik se mi zdi čist primerljiva z C#, razen tega da je C# večinoma malo bolj eleganten, ker je novejši.

Saj Microsoft je tudi na začetku podpiral Javo, samo potem so se nekaj skregali s Sunom in zato je Microsoft naredil svojo "Javo". Zato je tudi podobnost med jezikoma precejšnja.

Btw, na temo jezikov prihodnosti, dajte si pogledat Julio. Izraznost visokonivojskih jezikov (mathematica, matlab, R) s hitrostjo llvm/c. Stavim, da bo to THE productivity language tega desetletja, tudi tam kjer to zdaj še ni.

pegasus je 18. mar 2021 ob 12:10 izjavil:

Btw, na temo jezikov prihodnosti, dajte si pogledat Julio. Izraznost visokonivojskih jezikov (mathematica, matlab, R) s hitrostjo llvm/c. Stavim, da bo to THE productivity language tega desetletja, tudi tam kjer to zdaj še ni.

Julia je bolj Python/JS kot c. Z zelo specifičnim namenom.

A kdo programira v Scratchu?

Se je kdo zadnje čase kaj igral z rocket-om(svoje čase PLT scheme).
Tisti koncept, ko si sredi kode definiral formo kot dokument je bila dost špasna fora.

Lahko se sicer motim ampak dvomim da bo Julia izpodrinila Python. Ker ni toliko hitrejša ima pa večji del enake probleme.

Zna Rust pobrati precej več c++u.

MATLAB ima zgodovino. Ravno tak Python. Julia ponuja točno kej novega?

Rust je ok, ja.

zztop je 16. mar 2021 ob 17:42 izjavil:

Popularnost & rabo programskih jezikov določa več faktorjev.

Prvi faktor je skupnost okoli njega. Večja je skupnost, več je ljudi, ki vlagajo v razvoj, večje je potencialno ozaveščanje. To je end-goal vsakega programskega jezika, ustvariti čim večjo skupnost okoli njega.

Drugi faktor so finance. S tem mislim predvsem kakšno Javo. Sun je veliko vlagal v marketing, izobraževanja, ... da je Java postala standard. S tem faktorjem lahko dosežemo prvega.

Tretji faktor so aplikacije, nišna področja, kjer jezik prekaša druge ali enostavno intuitivna uporaba. In res je, če je jezik kvaliteten za neko področje, lahko pridobi veliko skupnost in finance, ampak temu ni vedno tako. Občasno ima jezik premalo knjižnic, ki bi si jih uporabnik zaželel ali enostavno terja preveč časa & truda za učenje: ni intuitiven ali enostavno zahteva več predhodnega znanja od uporabnika, k temu pa dodajte še pomanjkanje dokumentacije in vodičev, kar je ključnega pomena za začetnika.

Vse to je res, ne gre pa pozabiti, da so programski jeziki in ogrodja tudi eno veliko ego področje za posameznike in podjetja.
Mi lahko naredimo boljši jezik in boljši framework. Jezik je manjši in bolj čist, framework je enostaven.

Na začetku, dokler zadeva rešuje v glavnem eno vrsto problemov. Potem pa se začne dodajati funkcionalnost, jo kopirati iz drugih jezikov in ogrodij (ker nekdo bi v jeziku B imel tudi feature obstoječega jezika A). Na koncu so razlike male. Razdrobljenost pa večja.

Ko sem nazadnje delal v c# so tudi vanj pričeli tlačiti funkcijsko programiranje. Poleg objektnega. Da ne govorimo o treh različnih native GUI "knjižnicah", ki so bile že takrat del .net-a. In drugje je podobno.

Če bi vsak naslednji Joe, ki se loti postavljanja lastnega spomenika, res razmislil, kaj hoče dejansko narediti, poleg tega, da si postavlja spomenik, bi morda lahko izboljšal kako obstoječo reč. Ne pa da vsak ustvarja "najboljšo stvar za leseno žlico (tm)".

Resnica je taka, da je kvaliteta jezika najbolj odvisna od njegove popularnosti. Ker imaš potem več primerov, knjižnic in vse ostalo je bolj izpiljeno, kar ti omogoča lažje delo.
So pa vsi jeziki podobni, razen glede hitrosti so najbolj pomembne razlike. Sintaksa je daleč zadaj v pomembnosti.

Ni dovolj kode za copy/paste.
Sintaksa je pomembna za popularnost, tako da je to povezano.

LightBit je 19. mar 2021 ob 18:14 izjavil:

Sintaksa je pomembna za popularnost, tako da je to povezano.

Če je sintaksa v mejah normale, kar je v večini primerov, potem ni pomembna. meni je čisto vseeno ali je curly braces ali ni, ali je 1 ali 0 začetek arraya in podobna jajca. to so malenkosti.

acookook je 19. mar 2021 ob 22:55 izjavil:

Python pa Java pa upam, da bosta izumrla.

Neeee!
Saj ti ni treba uporabljati.

acookook je 19. mar 2021 ob 22:55 izjavil:

luuxiii je 17. mar 2021 ob 22:46 izjavil:

twom je 17. mar 2021 ob 22:27 izjavil:

Za Agilent VEE je že kdo slišal? Sicer bolje da ne. Podobno kot NI LabVIEW, ko se tehniki lotijo programiranja. Sicer pa skrapucalo se da napisat v vsakem jeziku...

Zenkrat še nihče ni omenil Swifta?

Vsak študent na FE. Mislim da je bil predmet Merilna instrumentacija...
Saj se da marsikaj narediti v Labviewu. So pa to namenski programski jeziki...

Določena smer to ne sliši. Drugače pa so mi ful kul C# (Unity) , JavaScript (NodeJS, in TS) pa Kotlin, predvsem zaradi indentationa in enostavnosti, pa ajde še MATLAB je kul.
Python pa Java pa upam, da bosta izumrla. Lahko kdo kaj kdo pove več o Rust? Je to naslednji C++?

Glede Rusta, c++ še kmalu ne bo povsem izpodrinil. Je pa stvar fascinantna. Težko pišeš narobe kodo. Je compiler siten.
Časovno za spisat malo bolj kompleksno kodo je vsaj meni bolj razumljiv kot c++. Ni pa bližnjic. Kar pomeni da bo fazi razvoja aplikacije kodiraš pravilno, praviloma pa ni koda hitra. Ko se lotiš optimizacije, ti je pa bolj ali manj že precej jasno, kje so stvari po nepotrebnem kopirane. Ali pa je sam dostop do podatkovnih struktur neoptimalen. Lahek za razhroščevanje, pa napram c++ je tega malo. Sploh pri multithreadingu.
Glede učenja pa žre čas. Sami makri in traitsi niso like c++ kalupi ampak kot transformacije na ast drevesu, kar spet olajša debug.
Z makri je relativno lahko implementirat tudi contrakte(tako kot je v Adi Spark), oz imaš knjižnice že narejene, kot plugine za compiler.
V osnovi ni toliko objekten, ampak bolj kot mešanica objetnega, proceduralnega in funkcijskega programiranja.

LightBit je 19. mar 2021 ob 23:24 izjavil:

acookook je 19. mar 2021 ob 22:55 izjavil:

Python pa Java pa upam, da bosta izumrla.

Neeee!
Saj ti ni treba uporabljati.

Na žalost moram, ja....oz. pri pythonu me moti indendation, ki ga lahko naredijo opcionalnega, Java je pa res smet....predvsem okoli vse teh licensing zadev.

Ojej,... Point ps ni branje iz datoteke.

Meni najljubši je Clojure. To je tudi moj prvi Lisp. Ne čutim pa potrebe, da bi sprobal še npr Scheme ozrioma Racket, ker ima Clojure nekako bolj "opinionated" design. Všeč mi je, da ni OO navlake in da je funkcijski po defaultu. Da imaš builtin persistenčne immutable podatkovne strukture, ala vektor(think arrays), set, map, list, sorted-map..itd. Da ima veliko concurrecny abstrakcii (atoms, refs, agents..). Tko da že z samim core libom lahko delaš ogromno, predno sploh rabiš kakšen lib importat.

In kar mi je najbolje všeč pri Clojureju, je ergonomija. Take ergonomičnosti, še nisem doživel nikjer, verjetno je razlog za to predvsem, da je lisp oziroma expression based jezik in ne statement based. Kar to v praksi pomeni, je to, da si z REPLOM dejansko povezan direkt. Napišem funkcijo in jo kar v IDE-ju testiram takoj, lahko tudi samo en delček znotraj fukcije stestiram in to v hipu.

Tudi ko programeraš, se npr ne spomniš recimo kako kakšna core funkcija dela in najprej sprobaš direkt v IDE-ju, napišem in BAAAm, takoj vidiš kako dela, če rabiš pa bolj podrobno pa dobim tudi docse in primere uporabe, vse preko REPLA.. Težko je to pojasnit, če človek še nima te izkušnje, kakšen dejansko ogromen plus je to pri programiranju. REPL driven development FTW! Pa, da ne bo pomote, sem prej delal Ruby in poznam IRB, tudi Python repl, sam nič ne pride niti malo blizu temu kar Clojure ponuja, to dejansko moraš sprobati, da ti je jasno, ker se ne da preprosto razložiti.

Potem tudi Clojurescript je fenomen, svetlobna leta pred javascriptom. Razen parih malenkosti, lahko uporabiš direkt kodo, ki si jo napisal v Clojureju in jo uporabiš v Clojurescript okolju in obratno.

Proper projekt, ki ima vec kot 'print "Hello World"', bo tako imel urejen linting, torej so skrbi glede nekonsistentne oblike odvec.

Izboljša tisto do take mere, da novi produkt izpodrine starega.

In tako smo dobili npr. Internet Explorer, best browser ever.

Internet Explorer je čist ok

Za downloadat firefox / chrome

Tudi ko programeraš, se npr ne spomniš recimo kako kakšna core funkcija dela in najprej sprobaš direkt v IDE-ju, napišem in BAAAm, takoj vidiš kako dela, če rabiš pa bolj podrobno pa dobim tudi docse in primere uporabe, vse preko REPLA.. Težko je to pojasnit, če človek še nima te izkušnje, kakšen dejansko ogromen plus je to pri programiranju. REPL driven development FTW! Pa, da ne bo pomote, sem prej delal Ruby in poznam IRB, tudi Python repl, sam nič ne pride niti malo blizu temu kar Clojure ponuja, to dejansko moraš sprobati, da ti je jasno, ker se ne da preprosto razložiti.

Je fajn ja ker imaš na voljo celoten ast in delaš direkt transformacije nad njim.
Sicer ne vem kako ima clojure to rešeno sedaj na jvm. Ampak predvidevam, da še vedno prek reflectiona.

imagodei je 20. mar 2021 ob 22:15 izjavil:

Ojej, point mojega sporočila pa je bilo branje, kar pa tebi očitno ni uspelo.

Pejt ti pet tastu, noben ti ni kriv, da se ne izučiš enega orodja.

Namesto 'konfliktarjenja' raje povejte bolj konkretno, kaj pričakujete od orodja, da ga bi/boste pohvalili. Dvomim, da nihče ne bi znal pomagati.

Ok, imagodei, povedal si svoje, zapisano, zdaj se že iz google searcha da najti, da ne bo kdo pozabil.

Konkretno - kaj pričakuješ, da boš rekel 'wow, stari, to je to'?

imagodei je 21. mar 2021 ob 09:55 izjavil:

Zimonem je 21. mar 2021 ob 08:12 izjavil:

Pejt ti pet tastu, noben ti ni kriv, da se ne izučiš enega orodja.

To, da si ti iz mojega sporočila uspel izluščiti, da Powershell priporočam za branje iz datoteke, je zdaj nenadoma postal problem mojega tasta?

Včeraj sem na TV zasledil prispevek o porazni pismenosti odraslih - teta je govorila, da je velik delež slovenskih poslancev po pismenosti ostal na nivoju 4. oz. 5. razreda OŠ. Po tem kar vidim tule, je stanje na Slo-techu še bistveno slabše.

Res ne rabimo tvoje ekspertize kkkaj si zasledil v Lady, tema naj bi bila tehnična ne pa namenjena tvojemu nabijanju zoper mikrosoft ob evidentnem umankanju poznavanja tehničnih podrobnosti. Mlatenje prazne slame lahko prihraniš in si ta čas ogledaš kakšne daljše skripte v PS od 3h vrstic. Sebi v poduk nam v blažen mir.

Čestitam da si našel skoraj 10 let star članek.
Vse skupaj kaže na zastrašujoče nezmožnost razlikovanja skriptnega jezika in lupine.
Operatorji so določeni z dolgimi leti uporabe le teh.
V vseh lupinah mora biti pa funkcija definirana pred uporabo.
In scope v lupini ne moreš definirat ker se zadeva uporablja interaktivno.

Skratka naš veliki veleum glede bralnega razumevanja spet povzroča en kup entropije, ki izvira res iz skrajnega nepoznavanja tematike. Sicer bi sam kaj konkretnega spisal, pa je raje prilepil neko traparijo.

Da je pa to programski jezik je pa bolj tvoja izmišljija. Oni gori katerega si napadel je rekel. Da je uporaben. In ne kot splošno namenski jezik. To si si izmislil ti, da si izlil svoje frustracije. Toliko o bralnem razumevanju.