Varčevanje denarja

Zdravo,
imam eno preprosto vprašanje glede dolgoročnega varčevanja denarja - kako stvar izpeljat, da te država čim manj odere in ti v prihodnosti čim bolj pomaga?

Če varčujem za npr. neprimičnino, bodoče življenje, družino itd. se mi zdi pomembno vedet v kakšnih primerih se tvoje premoženje smatra kot nekako "varčevalno" oz. na strani, ter da boš v prihodnosti še vedno potreboval kakšen dodatek in ugodnost?

Kaj se ne vidi? Zakaj pa rabijo tvojo davčno pol?

Če bi rad, da država ne vidi s par kliki kaj imaš, kupi zlate palice.

Vprašaj malo stranke, kako so zadovoljne, ko po 10 letih dobijo ven manj, kot so dale notri.

Še bolj so pa vesele, ko se kako leto pred iztekom oglasi agent s kakim 'kupončkom za 20EUR' in potem ugotovijo, da so podaljšali 'varčevanje' še za 5 let.

Denar v nogavici je boljše od teh nategov.

izlet na ciper

Moje mnenje je da je treba najprej se naučit kaj je denar. Hkrati s tem kaj je inflacija.
Naslendje kar rabiš vedet je kakšni vsi inštrumenti obstajajo za tvoj doseg namena. Ali je to oplemenitenje denarja, ali je to zgolj ohranjanje kupne moči.
Naslednja zadeva, ki se jo je pri varčevanju treba naučit so riziki in kako jih omiliš in seveda z njimi povezani donosi. Opažam, da marsikdo sploh ne ve kakšni so možni donosi in da je realno razmišljati o donosu 10%/leto, kadar varčuješ za obdobje kot je penzija (20+ let).
Naslednje zadeva je vedeti kaj sploh želiš. Varčuješ za penzijo 30+ let? Varčuješ za 5 let brez razloga itd.

Ko imaš namen, rizike in finančne inštrumente, lahko začneš razmišlajti o tem kako razprišiti in narediti investicije.

janezvalva je 18. sep 2020 ob 13:51 izjavil:

čakaj malo, a vi tukaj insinuirate, da državne agencije vohljajo, kaj in koliko imamo na svojih računih?
malo manj paranoje, plz.

NE!

Tukaj ne gre za paranojo!! Tukaj gre za to, da čimbolj skriješ svoje premoženje in čim bolje POČRPAŠ državne transfere za SOCIALO!!

;-) je 17. sep 2020 ob 20:49 izjavil:

Govorimo o produktih s fiksno tehnično obrestno mero ZV je točno taka kot je določena po 8dneh od podpisa ponudbe, ko te zavarovslnica sprejme v zavarovanje.

In ja velikokrat je ZV za doživetje kakšnih 100€ manjša kot vsota plačanih premij-logično saj povsod dobiš manj kot daš na banki še plačuješ stroške računa, pri davkih imaš viden privarčevan denar, če umreš ostane koliko si prišparal, pri zavarovanju ob smrti pač dobiš ZV ki je dogovorjena prvi dan. Plus je tudi indexacija življenskih stroškov, tako imaš zagotovljeno vsaj neko ohranjanje vrednosti-tega v nogavici ni, v nogavici imaš še par drugih rizikov: rop, požar, nedisciplina itd.

Odkar so IDD vprašalniki in IPID obvezni teh nategov več ni toliko, v kolikor na zav. Ni podpisanega vprašalnika da si kot stranka to res želi, je lahko cela pizdarija, tako da to se ne počne že par let ;)

Ti si ziher ZV agent....si še mene prepričal....kje lahko vplačam:)

RockyS je 18. sep 2020 ob 15:51 izjavil:

;-) je 17. sep 2020 ob 20:49 izjavil:

Govorimo o produktih s fiksno tehnično obrestno mero ZV je točno taka kot je določena po 8dneh od podpisa ponudbe, ko te zavarovslnica sprejme v zavarovanje.

In ja velikokrat je ZV za doživetje kakšnih 100€ manjša kot vsota plačanih premij-logično saj povsod dobiš manj kot daš na banki še plačuješ stroške računa, pri davkih imaš viden privarčevan denar, če umreš ostane koliko si prišparal, pri zavarovanju ob smrti pač dobiš ZV ki je dogovorjena prvi dan. Plus je tudi indexacija življenskih stroškov, tako imaš zagotovljeno vsaj neko ohranjanje vrednosti-tega v nogavici ni, v nogavici imaš še par drugih rizikov: rop, požar, nedisciplina itd.

Odkar so IDD vprašalniki in IPID obvezni teh nategov več ni toliko, v kolikor na zav. Ni podpisanega vprašalnika da si kot stranka to res želi, je lahko cela pizdarija, tako da to se ne počne že par let ;)

Odvisno od banke, na nkbm lahko (ali pa so lahko) imel vse znotraj enega paketa,tako da nisi posebaj plačeval vodenja varcevalnega računa.

In vprašanje za @op, hočeš varčevati ali oplemeniti svoj denar?
Ker če hočeš varčevati ga imej na banki in je to to.
Če ga hočeš oplemenititi pa imaš mnogo drugih zadev, od zavarovanja, zlata (in drugih kovin) do skladov in kriptovalut.

Jaz ti priporočam, da stopiš do banke in se pomeniš s finančnim svetovalcem in potem od tam dalje.

Tu je zlo tricky question... za mene pomeni varčevanje denarja tudi to da ne pada vrednost (to še ni oplemenitenje je samo ohranjanje vrednosti!)

To pa varčevanje na banki ne ponudi!

RockyS je 18. sep 2020 ob 15:51 izjavil:

In vprašanje za @op, hočeš varčevati ali oplemeniti svoj denar?

Gre se mi za varčevanje...se posvetujem s svetovalcem še.

Moj oredlog je, ce nimas pojma o financni industriji in si se relativno mlad, zacni pri sebi, daj si nekaj mesecev branja vmes naj ti evri cepijo na banki ker ce jih bos dal vezat ali ne, kaj doati ne bos izgubil ali pridobil.

Tako je... najbolje je, da prvo varčuješ na TRR dokler ne boš na TRRju nabral za 6 NETO plač... ko boš imel to, pa polovico investiraj in spet znova počakaš da maš 6 neto plač in spet polovico nekam... itd... jaz osebno bi vložil v accumulating ETF...

One word "DeFi"

bobby je 18. sep 2020 ob 19:29 izjavil:

Kot prvo, pozabi vse, kar si videl v reklamah in razne svetovalce, ki v naslednji sapi prodajajo kakrsenkoli financni instrument.

Jaz ti lahko podam ene smernice, cas rabis, pa angleščina ti ne sme bit tuja.
Ni tezko, meni verjami. Ce te bi zanimalo, bos hotel se, ce ne, naredi to, kar so ti povrdali, nakaj na bancnem računu, nekaj v etfjih, vecih razlicnih ne rint samo v tech stocks, nekaj v zlaru in/ali srebru ostalo po zelji, lahko tudi kripto-tu perferiram Defi.
Pa verjami, ce je to na dolgi rok, bos bokje cez prišel kot pri produktih, ki ti jih bi svetovalci prodali.

Jaz sem si za drugo leto nardil strategijo, ta mesec sem začel dajat na stran 200€/mesec... šparal bom celo leto da pridem do 2 mojih neto plač in še malo zraven, potem pa bom polovico vložil ob primerni priliki v MSCI World accumulating ETF, in spet tako naprej vsakih 6 mesecev (1.200€) to mam namen počet 5 let in potem konec, bo to en moj fond za čez 25 let ko bom praznoval cca 55 let... =)

Upam da rata, da ne bodo kaj zjebali obdavčevanje itd.

bobby je 18. sep 2020 ob 19:41 izjavil:

Simbol je URTH?
Kje oz pri katerem brokerju bos to vlagal? Koliko ima provizije?
Ce imas to trading212 ali podobno, imas itak male provizije, kolikor vem, tu lahko nahrckas 2k potem pa vsak mesec naslednji dan po placi naredis nakup, ni treba pol leta sparat.
Cecimas pa slovenske, tam je pa itak 50eur provizija takoj, tam pa ja, nahrckas in pol kupis.

trading212 mam račun ja...

Mato989 je 18. sep 2020 ob 14:02 izjavil:

CaqKa je 18. sep 2020 ob 13:50 izjavil:

Moje mnenje je da je treba najprej se naučit kaj je denar. Hkrati s tem kaj je inflacija.
Naslendje kar rabiš vedet je kakšni vsi inštrumenti obstajajo za tvoj doseg namena. Ali je to oplemenitenje denarja, ali je to zgolj ohranjanje kupne moči.
Naslednja zadeva, ki se jo je pri varčevanju treba naučit so riziki in kako jih omiliš in seveda z njimi povezani donosi. Opažam, da marsikdo sploh ne ve kakšni so možni donosi in da je realno razmišljati o donosu 10%/leto, kadar varčuješ za obdobje kot je penzija (20+ let).
Naslednje zadeva je vedeti kaj sploh želiš. Varčuješ za penzijo 30+ let? Varčuješ za 5 let brez razloga itd.

Ko imaš namen, rizike in finančne inštrumente, lahko začneš razmišlajti o tem kako razprišiti in narediti investicije.

Iz tega delaš znanost... bistveno je pa samo eno... povprečen folk ki ima mesečno par stotakov več, bi rad to hranil na način da NE IZGUBLJA vrednosti... saj nima veze kako dolgo hraniš... predstavljaj si tako:

- Čas hrambe = nedoločeno (lahko bo čez 5 let vzel ven in kupil nov avto, ali pa počrpal čez 7 let ob izgubi šihta ali pa čez 25 let ko bo 2 leti pred penzijo...)
- višina vložka = 100-200EUR/mesec
- FIAT varnostni fond = 2x NETO plača 1.100EUR (torej 2.200EUR)

Zaradi tega ker nas centralne banke jebejo s printanjem denarja, je vse šlo v težave... imaš par stotakov viška in si v dilemi ali jih ni bolje razmetavat in kupovat zadeve...

Tako je osnovnošolska matematika obrestno obrestnega računa je znanost. Ko boš videl končne cifre mi boš še enkrat povedal, ali se splača to znanje uporabiti:
Vzamemo tvojih 100EUR mesečno, ki jih varčuješ za penzijo kot si omenil čez 25 let.
Poučimo se o inflaciji, pa da malo za ta primer poenostavimo poglejmo samo CPI za Slovenijo. CPI, consumer price index, oziroma koliko se spreminja cena gospodinjske košarice.
Med prvimi google rezultati imamo https://tradingeconomics.com/slovenia/c...
podatki od 2000-2020. Torej 20 let. Začne se z 60,24 in konča z 105,04. Podelimo cifri da dobimo razmerje kupne moči takratnega tolarja in kaj bi tisti tolar lahko danes kupil. 57,35%
Pomeni za 10000 tolarjev si leta 2000 dobil eno polno košarico gospodinsjkih stvari. Če bi tistih 1000 tolarjev imel v zoknu in jih šel ob uvedbi evra zamenjat v evre in jih dal spet v zokn, bi ta košarica bila za polovico manj napolnjena. Bila bi velika le še 57,35%.
Torej denar v zoknu na 20 let se ti skoraj razpolovi, tako da za 25let lahko zaokrožimo in rečemo da se ti razpolovi.
Poglejmo pokojninske sklade in njihove donose. Na strani financ imajo VEP za Generali Leon zajamčeni sklad od leta 2002-2020. Za lažje računanje bom vzel VEP avgust 2002 in avgust 2020.
VEP 2002 je 1125,97SIT / 239,64 = 4,69EUR. VEP za 2020 je 9,2168EUR. donos je malo manj kot 100% na 18 let, kar pomeni da približno je pokrilo inflacijo v tem času.
Preračunajmo to da donose na leto, da bomo imeli osnovne cifre za nadljno računanje penzije.
Za generali Leon dobimo: 4,69*(1+0,03824)^18 = 9,2157, kar pomeni da je letni donos bil cca 3,824%.
Gremo pogledat kje pri tem je CPI: 60,24*(1+0,02819)^20 = 105,06, kar pomeni letni prirast CPI je bil 2,819%, pomeni donos je negativen: -2,819%

S%26P 500 Index @ Wikipedia
SP500, je 1950 bil pri cca 18, 2016 je na cca 2000. 18*(1+0,074)^66=2002. Povprečni letni donos cca 7,4%

DAX @ Wikipedia
Nemški DAX ima ravno tako podatke od leta '50 naprej: 30,18*(1+0,0922)^69 = 13260, torej donos okrog 9,22%

Sedaj pa dajmo pogledat kaj se zgodi če vsaki mesec 25 let dajamo 100EUR ali v zokn, ali v leon zajamčenega, ali kupimo delnice ameriških podjetij, ali pa delnice evropskih podjetij.
100EUR/mesec je 1200EUR/leto, kar je 30 000EUR v 25 letih. to je naša glavnica.
pri vseh računih bom uporabil donos zmanjšan za CPI, saj je to naša nova kupna moč po toliko letih.
Poglejmo količino evrov po 25 po posameznih scenarijih:
Zokn: 30000EUR = 30 000EUR
Zajamčen pokojninski: 30000EUR*(1+0,03824)^25 = 76 659EUR
SP500: 30000*(1+0,074)^25 = 178 742EUR
DAX: 30000*(1+0,0922)^25 = 272 066EUR

Poglejmo kaj se zgodi ko upoštevamo CPI in s tem preračunamo kupno moč teh 30kEUR po 25 letih:
zokn: 30000EUR*(1-0,02819)^25 = 14 677EUR
Zajamčen pokojninski: 30000EUR*(1-0,02819+0,03824)^25 = 38 520EUR
SP500: 30000EUR*(1-0,02819+0,074)^25 = 91 926EUR
DAX: 30000*(1+0,0922-0,02819)^25 = 141 502EUR

pod črto... Ne imet evra v zoknu in tudi ne na trrju na banki. Karkoli kar ima obrestno mero manj kot 2,8% ti dela izgubo. Kupite zlato zanj, kupite delnice, dajte ga v sklade... karkoli, kot pa denar varčevat v zoknu. Inflacija in izguba kupne moči iz tega dejanja naredita nekaj kar boste obžalovali.

Denar v zoknu nimaš dvajset let. Malo je treba spremljat razmere na trgu. Trenutno se definitivno ne meče denarja v delnice, delniške sklade. Je večina tako napihnjena, da kar kliče po eksploziji. Lahko pa se gre tudi v igralnico in upaš na jackpot.
Verjamem da se da tudi zdaj veliko zaslužit s delnicami, sam to ni preprosto kot kupi in počakaj pa še rizik je zelo velik.

Danes lahko kupiš fractional shares. ni nobene potrebe da varčuješ po 6 mesecev. Lahko vsaki mesec ali pa vsaki teden dokupiš. Etoro, robinhood, revolut. Vse to ti omogoča da kupiš po manjših vrednostih.

Seveda je... zato ker imaš manj administracije za FIFO metodo... če kupiš 2x letno, kot pa 12x =)

Mimogrede, zgodovina trgovanja se izvozi iz trgovalnega orodja, pretvori v xml po xsd (z excelom), in uvozi v FURS, lahko imaš N poslov, pa bo to avtomagično sparsano v nekaj sekundah.

Ja, kakor ti paše, lahko si sicer pripraviš orodje tudi za te fifo preračune, čeprav ti to FURS sam izračuna preden podpišeš in oddaš.

Pa dobr no, če se grete mesečno vlaganje rabiš pazit fiffo za obdobje vsakih 5 let,.. ne pa vsak mesec posebej, torej moraš samo zajet kaj spafa v 27,5 davčno osnovo, kaj 20, 15 itd, ne za vsak mesec,.. ne komplicirat. to imaš narejeno v 30ih minutah,..

kot drugo
@Capqa:
vse to si lepo napisal,.. pozabljaš pa eno za moje pojme bistveno zadevo,.. vsebina CPI se spreminja kakor državi paše,.. tako da na vso to tvojo osnovno matematiko dodaj še kar precej procentualno v slabšo stran, tako da to tvoje računanje je na nivoju kvazi normale ne na nivoju države in definitivno pod nivojem realnosti.
Na kratko, številke, ki si jih dal so slabe ampak realnost je, da so še slabše,..

bobby je 18. sep 2020 ob 21:46 izjavil:

@Capqa:
vse to si lepo napisal,.. pozabljaš pa eno za moje pojme bistveno zadevo,.. vsebina CPI se spreminja kakor državi paše,.. tako da na vso to tvojo osnovno matematiko dodaj še kar precej procentualno v slabšo stran, tako da to tvoje računanje je na nivoju kvazi normale ne na nivoju države in definitivno pod nivojem realnosti.
Na kratko, številke, ki si jih dal so slabe ampak realnost je, da so še slabše,..

Številke so realne iz realnih evidenc. Po moji glavi se približno držijo tega, kolkor se spomnim so bile cene bencina 95 in koliko je bil en kapučino v teh obdobjih. Pretiranega odstopanja ni.
Cifre za pokojniski sklad so iz strani od financ in tudi vem kakšne so cifre na mojih skladih v katerih jaz varčujem drugi steber. cifre za sp500 in dax se dajo preverit.
Lahko podaš predloge in tvoje izračune, bom vesel če se bom še kaj novega naučil.

neke excelice z različnimi scenariji verjetno ne bi smel biti poseben problem pripraviti?

Kaj bi ti rad, da ti na pladnju prinesem info!? e ne bo šlo.
Lahko si vzameš ene 2 uri časa, Statistični urad RS je pravi naslov in se pozanimaj, kaj je v košatico pasalo leta 2000, 2005, 2010 itd,.. Potem se bova pa naprej pogovarjala.
Ta tvoj pavšal, kot sem rekel, štima,. variabila so dobrine, ki sosestavni del košarice (aka CPI) in razišči, kaj je v ta >CPI pasalo v posameznem obdobju razmika 5 let in boš presenečen, da tvoj računa paše še na stran optimističnosti,...
Glede na to, kdaj si se prvič prijavil, oba veva, da leta 2006 si dobival plačo 200000sit, kava je bila takrat (ne v centru LJ in ne na podeželju) 110sit in si še samo iz tega lahko vsakdo izračuna, kako je danes povprečje z plačo, kje smo z inflacijo in kje z korelacijo kofeti (pa vzami 1,2EUR) pa kava v oštariji ne paše v CPI,..
Pa upam, da se ne boš zataknil v extreme sedaj ampak median,..

bobby je 18. sep 2020 ob 22:28 izjavil:

Kaj bi ti rad, da ti na pladnju prinesem info!? e ne bo šlo.
Lahko si vzameš ene 2 uri časa, Statistični urad RS je pravi naslov in se pozanimaj, kaj je v košatico pasalo leta 2000, 2005, 2010 itd,.. Potem se bova pa naprej pogovarjala.
Ta tvoj pavšal, kot sem rekel, štima,. variabila so dobrine, ki sosestavni del košarice (aka CPI) in razišči, kaj je v ta >CPI pasalo v posameznem obdobju razmika 5 let in boš presenečen, da tvoj računa paše še na stran optimističnosti,...
Glede na to, kdaj si se prvič prijavil, oba veva, da leta 2006 si dobival plačo 200000sit, kava je bila takrat (ne v centru LJ in ne na podeželju) 110sit in si še samo iz tega lahko vsakdo izračuna, kako je danes povprečje z plačo, kje smo z inflacijo in kje z korelacijo kofeti (pa vzami 1,2EUR) pa kava v oštariji ne paše v CPI,..
Pa upam, da se ne boš zataknil v extreme sedaj ampak median,..

Ali to karkoli spremeni dejstvo, da pri zoknu in dnarju na trrju si na izgubi, pri drugem stebru si nekje na ohranjanju kupne moči in pri delnicah si na oplemenitenju?

CaqKa je 18. sep 2020 ob 22:39 izjavil:

bobby je 18. sep 2020 ob 22:28 izjavil:

Kaj bi ti rad, da ti na pladnju prinesem info!? e ne bo šlo.
Lahko si vzameš ene 2 uri časa, Statistični urad RS je pravi naslov in se pozanimaj, kaj je v košatico pasalo leta 2000, 2005, 2010 itd,.. Potem se bova pa naprej pogovarjala.
Ta tvoj pavšal, kot sem rekel, štima,. variabila so dobrine, ki sosestavni del košarice (aka CPI) in razišči, kaj je v ta >CPI pasalo v posameznem obdobju razmika 5 let in boš presenečen, da tvoj računa paše še na stran optimističnosti,...
Glede na to, kdaj si se prvič prijavil, oba veva, da leta 2006 si dobival plačo 200000sit, kava je bila takrat (ne v centru LJ in ne na podeželju) 110sit in si še samo iz tega lahko vsakdo izračuna, kako je danes povprečje z plačo, kje smo z inflacijo in kje z korelacijo kofeti (pa vzami 1,2EUR) pa kava v oštariji ne paše v CPI,..
Pa upam, da se ne boš zataknil v extreme sedaj ampak median,..

Ali to karkoli spremeni dejstvo, da pri zoknu in dnarju na trrju si na izgubi, pri drugem stebru si nekje na ohranjanju kupne moči in pri delnicah si na oplemenitenju?

Sploh nisem govoril o tem, da bi to kakorkoli spremenil odejstvo, da bi bil pri drugem stebru (ne bom začel o tem nategu) in delnicah (sploh nisem omenjal delnic,..),..
Hotel sem prikazat, razlagam v tretje, da tvoj račun drži ampak da je CPI ena variabila, ki se z leti spreminja in je tvoj račun, korkoli, še slabši za ljudi, kot si spisal. Zdej če tega ne razumeš, pol je ta del debate zame zaključen, ker ti manjka znanja,.. žal.

Popravek: ali pa ne znam pravilno razložit in zato se ne razumeva.

RatedR je 18. sep 2020 ob 19:19 izjavil:

@bobby
Pošteno, kje začeti? Stvar je zanimiva in uporabna za življenje ampak ne vem s čim bi štartal.

Začne se vedno na ZAČETKU!!

Zdaj, če si mlad, še nimaš družine in nepremičnine, stabilno in stalno službo, si lahko sam daješ nekaj sto e
€/mesec na stran, lahko za to pooblastiš banko; imajo trajnike in ti trgajo in nalagajo na varčevalni račun, ... vsak mesec npr. 400€, narediš pogodbo za nekaj let, npr. 4 leta, .... da se ti nabere nekaj denarja...

Potem boš že videl, kaj ti bo življenje prineslo! Morda boš na podlagi tega vzel kredit za nepremičnino, nekaj bo dala partnerka, ....

Tako lahko začneš!