Sodišče je o tem prisluškovanju odločalo v okviru procesa zoper štiri somalijske imigrante, ki so bili obtoženi financiranja terorističnih organizacij. Četverica je zbrani denar poslala v Somalijo skupini Al Šabab, ki je na seznamu terorističnih organizacij. Prvoobtoženi Basaaly Moalin je bil aretiran leta 2010 in leta 2013 tudi obsojen na 18 let zaporne kazni, ostali trije pa na 13, 10 in 6 let. Teroristični skupini so poslali manj kot 10.000 dolarjev. Del dokazov je bil zbran tudi s spornim programom NSA za prestrezanje klicev, zaradi česar so se obtoženi pritožili. V procesu je namreč tožilstvo predstavilo 1800 prisluhov, ki so vsebovali prometne podatke (klicane številke, čas in trajanje klica). Mimogrede, prva obtožba je iz junija 2013, to je mesece, preden je Snowden razkril početje NSA. V postopku tožilstvo ni priznalo, da so podatke dobili iz programa NSA. Zaradi tega je v pritožbi obramba zahtevala ponovljeno sojenje, češ da so bili dokazi zbrani protiustavno. Moalin je bil v preiskavi že leta 2003, a se je končala, ko niso našli nobenih dokazov. Ko so leta 2007 dobili namig, da je določena telefonska številka v San Diegu v rednem stiku s Somalijo, so podatke poslali čez NSA-jeve baze in odkrili, da gre Moalina.
Sodišče je sedaj odločilo, da zbrani podatki v okviru programa NSA za prestrezanje telefonskih klicev niso imeli ključnega vpliva. To pomeni, da bo četverica ostala v zaporu. A razsodba je še bistveno pomembnejša, saj je v njej sodišče razsodilo, da je program NSA pa v svojem bistvu nezakonit. Program, ki je tekel od septembra 2001 (ukaz Georga Busha mlajšega) in v razširjeni obliki od leta 2006 (po odobritvi posebnega sodišča za tajne agencije FISC), je po mnenju sodišča brez zakonske podlage. Medtem ko je tožilstvo trdilo, da zbiranje prometnih podatkov ne predstavlja prestrezanja telekomunikacij, za kar so potrebne odredbe, sodišče v tričlanski sestavi temu ni sledilo. Leta 2015 je podobno razsodilo že prizivno sodišče v New Yorku. Program se je sicer iztekel leta 2015.
Iz ACLU (American Civil Liberties Union) so sporočili, da so razočarani, da sodišče ni razveljavilo obsodbe Somalijcem. So pa poudarili, da gre za zgodovinsko zmago za pravico do zasebnosti. Poleg tega da je tovrstno množično prisluškovanje nedovoljeno, mora tožilstvo ob vložitvi obtožnice razkriti, če so bili posamezni dokazi zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. V konkretnem primeru tega niso storili. So pa v ACLU kritični do dolgega trajanja postopka, saj se je pritožba vlekla sedem let (od leta 2013).
Zgodba se lahko še nadaljuje. Pritožniki lahko sedaj zahtevajo sojenje pred velikim senatom, v skrajnem primeru pa lahko primer pošljejo na vrhovno sodišče. Slednje v obravnavo sprejme le kakšen odstotek zadev, v ostalih primerih pa potrdi sodbo drugostopenjskega sodišča. Prav tako konkretni primer še vedno ni dokaz, da bi množično prisluškovanje preprečilo kakršen koli napad na ZDA. Omenjeni Somalijci so poslali slabih deset tisočakov v Somalijo.
