Pandemija koronavirusa je velika priložnost za robote

Slo-Tech - Pandemija bolezni Covid-19 je v ospredje potisnila tiste, ki jih biološki virusi ne morejo okužiti in poslati na dihalni aparat: robote. Strokovnjaki so si sicer edini, da je SARS-Cov-2 udaril okrog desetletje pred časom, ko bi stroji lahko dostojno zamenjali ljudi v vsaj nekaterih bistvenih gospodarskih in družbenih dejavnostih. Brez dvoma pa bomo med posledice pandemije šteli tako povečanje praktičnih izkušenj z roboti kot rast povpraševanja po njih.

Najbolj izpostavljeni soldatje v boju proti koronavirusu so zdravstveni delavci, ki jih ob navalu obolelih kmalu začne tudi kronično primanjkovati. Zato ne preseneča, da so v več kitajskih bolnišnicah med skrajnimi ukrepi sprejeli povečano rabo robotov, tako že poznanih kot prototipnih, ki s tem dobivajo hitropotezno možnost preizkusa "v divjini". Avtomati počnejo vse od preverjanja prisotnih s termalno kamero in dostavljanja zdravil do čiščenja. Prednjačila je ena od wuhanskih eksperimentalnih zasilnih bolnišnic, kjer so roboti pekinške firme Cloud Minds Technology številčno prekašali človeške delavce. Podjetje je preizkušalo ne le robote same, temveč centralizirano platformo za njihov nadzor v oblaku, ki se je z napravami pogovarjala skozi omrežje 5G. Stroji so paciente ob tem tudi zabavali s prepevanjem in šalami. Bolj ozko usmerjen je robot danske firme UVD Robots, ki je pravzaprav ogromna ultravijolična svetilka na kolesih, namenjena dezinficiranju prostorov (članek z omejenim dostopom). Več kitajskih univerz pa je medtem razvilo strojne sisteme za jemanje brisa sluznice in poslušanje dihal.

Kitajci so robote že zapeljali izven bolnišnic. Z letečimi droni nadzorujejo izvajanje karantene, pršijo dezinfekcijska sredstva, tovorijo medicinske vzorce in tudi hrano ter potrebščine. Kot vroče žemljice gredo v prodajo tudi samodejna dostavna vozilca, tako na Kitajskem (omejen dostop) kot v ZDA. Na Zahodu je v zadnjih letih vzniknila kopica preizkusov takšnih naprav, od KiwiBota do Amazonovega Scouta, in podjetja si zdaj na vse kriplje prizadevajo dejavnosti hitro razširiti. Dogodki so jih po eni plati ujeli na levi nogi, saj tehnologija še ni na stopnji, ko bi avtonomne dostavljalce lahko mirno poslali na ceste in pločnike po večini naselij in prisotni menijo, da je kriza prišla kakšno desetletje prehitro, da bi se roboti globalno lahko zares vidno izkazali. Po drugi strani karantene pomenijo (bolj) prazne pločnike, kar olajša vožnjo in umetni pameti omogoča, da se bolj zlagoma nauči ravnanja z nepredvidljivimi pešci ter kolesarji.

Dodaten problem je dejstvo, da tudi mnoge proizvodne linije robotskih podjetij zaradi uvedenih omejitev gibanja stojijo. Tu bo pandemija bržkone najbolj pripomogla s finančnimi injekcijami v razvoj in rešitve, ki so že nekaj časa na voljo, a so bile doslej enostavno predrage, ker je bilo na voljo dovolj cenene človeške delovne sile, medtem ko je zdaj Zahod pogruntal, da morda vseeno ni pametno vse proizvodnje prenesti v Azijo, ker krize rade presekajo transportne povezave. Izzivi industrije 4.0 in rabe kobotov so dobro poznani, zato lahko pričakujemo pospešeno uvajanje pristopov, ki so doslej veljali za predrage. Nismo še na stopnji, ko bi tako v proizvodnih linijah lahko povsem nadomestili ljudi (kar je boleče izkusila Tesla), je pa mogoče na ta način toliko zmanjšati število delavcev, da ti ne bi bili več nevarnost eden drugemu.