Forum » Loža » Kako beremo
Kako beremo
Business ::
Po neki stidui na eni izemd angelksih uivtnierz ni vanzo, v
kaskenm vstrnem redu so ckre v bsedei, vanzo je le, da je
pvra in zajnda ckra na parevm mtesu. Osltao je lakho
posmenao, bedlesio pa kujlb tmeu lhkao prerbemeo berz teazv.
Ralozg je v tem, da ne bemreo vskae ckre poebesj, temevc bedseo kot
cleoto.
Ce ste uslepi pretrabi, se stritanje.
kaskenm vstrnem redu so ckre v bsedei, vanzo je le, da je
pvra in zajnda ckra na parevm mtesu. Osltao je lakho
posmenao, bedlesio pa kujlb tmeu lhkao prerbemeo berz teazv.
Ralozg je v tem, da ne bemreo vskae ckre poebesj, temevc bedseo kot
cleoto.
Ce ste uslepi pretrabi, se stritanje.
- spremenilo: OwcA ()
Aspirinix ::
Dobra finta. Uspelo prebrati. A je kdo, ki mu ni uspelo, bi bilo boljše vprašanje. Torej res človeški možgani delujejo z improvizacijo.
Zoidberg ::
huda tale fora šele na sredin sm ugotovu de sploh ni prou napisano
Just keep on trying, keep on flying. I will be the light.
Predator ::
Aoccdrnig to a rscheearch at Cmabrigde Uinervtisy, it deosn't mttaer in waht oredr the ltteers in a wrod are, the olny iprmoetnt tihng is taht the frist and lsat ltteer be at the rghit pclae. The rset can be a total mses and you can sitll raed it wouthit porbelm. Tihs is bcuseae the huamn mnid deos not raed ervey lteter by istlef, but the wrod as a wlohe.
OrkAA ::
zakon ni kej...
Je blo nekje (če ne celo tukaj ) eno besedilo v angleščini zapisano na podoben način... Prebral sem ga brez težav
Je blo nekje (če ne celo tukaj ) eno besedilo v angleščini zapisano na podoben način... Prebral sem ga brez težav
]Fusion[ ::
Jaz pa si to razlagam tak, da mozgani delujejo po asociacijski tehniki. Tak da mozgani vidijo besedo: porbelm opazijo da je ful podobna besedi: problem (enake crke, dolzina) in prevzamejo slenjo kot pravilno.
"I am not an animal! I am a human being! I... am... a man!" - John Merrick
EjTi ::
Jest sem pr SLO koj opazu, pri angleški verziji pa šele pri mttaer .. mtt mi je mal u oči padlo.
Yohan del Sud ::
Ja deluje. Se strinjam (že prej videl foro).
Ampak probaj to ti s kakim hudo strokovnim ali umetniškim besedilom...
Ampak probaj to ti s kakim hudo strokovnim ali umetniškim besedilom...
undefined ::
OVIST flils the fmrae bfufer wtih a bgirnests vlaue aoccrdnig to the nbumrs of temis of wirintg pocreurdes per pxiel. It is iopmnratt to ncoite taht tihs perdocrue uess etlaxcy the smae sdrahes as uesd for the sdnatard tset wtih an aiidoadntl psot pexil catioolrizon. Squeusebnt to tihs sidhang pcrcses the peudso-cloor for the riepsetcve pxiles is ceclaaultd and rdneeerd. Bule = low Orevadrw; Yolelew = muedim Orevadrw; Red = hgih Orevadrw.
flipflop ::
To je pa mal težje. Verjetn bolj deluje na tiste besede,ki jih uporabljamo/beremo vsak dan.
undefined ::
> Iceman prva in zadnja crka mora biti na pravem mestu.
So. Sicer pa izključujem kakšno posamezno besedo, kjer se je mogoče pojavil tiskarski škart.
So. Sicer pa izključujem kakšno posamezno besedo, kjer se je mogoče pojavil tiskarski škart.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: undefined ()
undefined ::
Evo, original tekst v pravilni izvedbi:
OVIST fills the frame buffer with a brightness value according to the numbers of times of writing procedures per pixel. It is important to notice that this procedure uses exactly the same shaders as used for the standard test with an additional post pixel colorization. Subsequent to this shading process the pseudo-color for the respective pixels is calculated and rendered. Blue = low Overdraw; Yellow = medium Overdraw; Red = high Overdraw.
OVIST fills the frame buffer with a brightness value according to the numbers of times of writing procedures per pixel. It is important to notice that this procedure uses exactly the same shaders as used for the standard test with an additional post pixel colorization. Subsequent to this shading process the pseudo-color for the respective pixels is calculated and rendered. Blue = low Overdraw; Yellow = medium Overdraw; Red = high Overdraw.
undefined ::
Yohan, stavim karkoli, da tega zadnjega teksta zmešanih besed tudi ti nisi znal prebrat.
Yohan del Sud ::
Heh. Pa kaj je s tabo.
Naj ponovim:
My point exactly.
Možgani znajo bit predvidljivi.
Za tiste kaj niste dojeli, prej sem trdil, da za določena besedila to drži, za določena ne, kar je potrdil IceMan, s svojim prostim časom.
Brez zamere, sva le oba znanstvenika.
Naj ponovim:
My point exactly.
Možgani znajo bit predvidljivi.
Za tiste kaj niste dojeli, prej sem trdil, da za določena besedila to drži, za določena ne, kar je potrdil IceMan, s svojim prostim časom.
Brez zamere, sva le oba znanstvenika.
frudi ::
tale icemanov tekst je vseeno bil dokaj enostavno berljiv, čeprav ne tako tekoče kot zgornja primera. dokler se da besede, ki jih možgani sproti asociirajo z opaženimi narobe-napisanimi besedami, povezat v neke smiselne stavke, se da tak tekst prebrat brez večjih problemov.
kak skupek naključno nametanih besed s premešanimi črkami pa je seveda druga pesem... takrat 'automatika' verjetno ne laufa več tako dobro in skušaš besede razpoznati s premešavanjem črk (skoraj kot brute force ). če seveda sploh veš, da gre za znane besede s premešanimi črkami... vprašanje, če bi na prazen list napisano 'tueptarerma' kdo kar tako povezal s 'temperatura', če ne bi vedel, da gre za premešano besedo.
kak skupek naključno nametanih besed s premešanimi črkami pa je seveda druga pesem... takrat 'automatika' verjetno ne laufa več tako dobro in skušaš besede razpoznati s premešavanjem črk (skoraj kot brute force ). če seveda sploh veš, da gre za znane besede s premešanimi črkami... vprašanje, če bi na prazen list napisano 'tueptarerma' kdo kar tako povezal s 'temperatura', če ne bi vedel, da gre za premešano besedo.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Yohan del Sud ::
Imamo kakega kitajčkologa (ne mislim žalit nobenega, samo tujke se ne spomnim) med sloteharji? Se mi zdi da oni po defoltu tako berejo svoje znake...
SkIDiver ::
Zanimivo. Nism nikol pomislu na kj tazga. Edin 1x sem v šilo v zvezek pisal z krajšavami namesto celih besed. Problem je bil ko pol doma nism vedu kaj je katera krajšava
@ljash ::
jst to počnem že 2 leti pa se kr obnese... Sam pol piše: imenujemo tudi intelekt. lastn., ki je bila omenj. v čl. as. egika....
Ales ::
Yohan del Sud: heh, nekoč sem bil sinolog oz. kitajčkolog Je tu res nekaj zanimivih primerjav, glede prepoznavanja besed oz. pismenk.
Na kratko, za tiste ki ne vedo: pismenke so ideogrami, kjer ena pismenka predstavlja jezikovno en zlog, kar je bila večinoma nekoč tudi ena beseda, danes pa so večinoma besede sestavljene iz dveh zlogov. Imajo pa pismenke točno določeno strukturo (radikal in fonetik, pa še globje gre) in ni tako preprosto, da bi lahko posamezne gradnike ene pismenke kar ustrezno pomešal in dobil novo pismenko, ki bi jo vsak znal prebrati. Morda v teoriji, v praksi pa ni čisto tako oz. vsaj ni enotnega pravila, da bi bilo tako mešanje vedno uspešno.
Od začetnih ideogramov je namreč kitajščina zelo daleč in je postala izjemno kompleksna, tako da se lahko dobesedno raziskuje zgodovino razvoja posamezne pismenke, zakaj se je en del spremenil tako kot se je, zakaj se uporablja točno na tem mestu itd. Res pa je, da se lahko s prepoznavo posameznega gradnika pismenke približaš razumevanju pomena ali vsaj izgovora le-te, tudi če je ne poznaš.
Kako možgani interpretirajo kitajski tekst in na kaj so pozorni ko berejo...? Hja, bi bilo zanimivo recimo premešati gradnike pismenk v nekaj neobstoječega in poskusiti brati... Je pa to pri kitajščini bolj težavno, ker ima lako zelo veliko različnih pismenk iste dele, tako da ne pričakujem da bi bili podobni rezultati kot pri naši pisavi.
Je pa po svoje zanimivo primerjati občutek, ki ga dobim ko berem zgornje "tvorbe" ali pa kitajski tekst. Najbrž je očitno, da človek pri kitajščini uporablja za prepoznavo znakov druge metode in to mešanje črk mi povzroči pri branju podoben občutek kot pri kitajščini. Sicer ne čisto, vendar v tej smeri. To mi kaže na to, da je eden od elementov prepoznave običajnega teksta okrnjen, vendar ostaja dejstvo, da je tekst še vedno berljiv.
Glede na to bi rekel, da človek gleda na besedo kot na celoto, katere glavni prepoznavni znaki so prva in zadnja črka ter sredina (morda število ter pravilnost črk, brez vrstnega reda,...?), ne pa vsaka črka posebej, na točnem mestu...? Zanimivo.
Na kratko, za tiste ki ne vedo: pismenke so ideogrami, kjer ena pismenka predstavlja jezikovno en zlog, kar je bila večinoma nekoč tudi ena beseda, danes pa so večinoma besede sestavljene iz dveh zlogov. Imajo pa pismenke točno določeno strukturo (radikal in fonetik, pa še globje gre) in ni tako preprosto, da bi lahko posamezne gradnike ene pismenke kar ustrezno pomešal in dobil novo pismenko, ki bi jo vsak znal prebrati. Morda v teoriji, v praksi pa ni čisto tako oz. vsaj ni enotnega pravila, da bi bilo tako mešanje vedno uspešno.
Od začetnih ideogramov je namreč kitajščina zelo daleč in je postala izjemno kompleksna, tako da se lahko dobesedno raziskuje zgodovino razvoja posamezne pismenke, zakaj se je en del spremenil tako kot se je, zakaj se uporablja točno na tem mestu itd. Res pa je, da se lahko s prepoznavo posameznega gradnika pismenke približaš razumevanju pomena ali vsaj izgovora le-te, tudi če je ne poznaš.
Kako možgani interpretirajo kitajski tekst in na kaj so pozorni ko berejo...? Hja, bi bilo zanimivo recimo premešati gradnike pismenk v nekaj neobstoječega in poskusiti brati... Je pa to pri kitajščini bolj težavno, ker ima lako zelo veliko različnih pismenk iste dele, tako da ne pričakujem da bi bili podobni rezultati kot pri naši pisavi.
Je pa po svoje zanimivo primerjati občutek, ki ga dobim ko berem zgornje "tvorbe" ali pa kitajski tekst. Najbrž je očitno, da človek pri kitajščini uporablja za prepoznavo znakov druge metode in to mešanje črk mi povzroči pri branju podoben občutek kot pri kitajščini. Sicer ne čisto, vendar v tej smeri. To mi kaže na to, da je eden od elementov prepoznave običajnega teksta okrnjen, vendar ostaja dejstvo, da je tekst še vedno berljiv.
Glede na to bi rekel, da človek gleda na besedo kot na celoto, katere glavni prepoznavni znaki so prva in zadnja črka ter sredina (morda število ter pravilnost črk, brez vrstnega reda,...?), ne pa vsaka črka posebej, na točnem mestu...? Zanimivo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Microsoftova umetna inteligenca prevaja kitajščino kot ljudje (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21699 (16486) | Irbis |
» | Medmrežne skovanke postale polnopravne besedeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8763 (7104) | Pyr0Beast |
» | Besedilo v katerem so črke pomešaneOddelek: Loža | 6774 (6230) | WarpedGone |
» | BranjeOddelek: Loža | 936 (879) | kuglvinkl |
» | kako vidimo??Oddelek: Znanost in tehnologija | 3245 (2768) | zaj_tam |