☰

» »

Antidepresivi

Antidepresivi

Temo vidijo: vsi
1 2
3
4

nergac ::

Sam sem se odvajal od Zyprexe (olanzapin), ki je antipsihotik.
Čeprav uradno ne sodi v v kategorijo drog, pomirjeval, so odtegnitveni učinki bili zelo hudi, drugače kot postopoma ni šlo, nisem mogel odsekati.
Od najmanjše možne doze do 0 je trajalo kakih pol leta - komaj sem uspel četrtiniti najmanjšo dozo.

In tudi antipsihotiki, verjamem pa da tudi antidepresivi, lahko povzročijo tudi hudo fizično odvisnost - za antipsihotik vem, ker sem bil na njem.

Je pa res, da tudi po nekaj letih jemanja antipsihotika bo ista doza še vedno imela učinek, pri pomirjevalu pa učinka ne bo in rabiš vedno več ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

jype ::

Antipsihotike že celo odraslo življenje jemlje kolega in izkušnje so katastrofalne. Potreboval bi par ur psihoterapije na dan, droge ga zgolj na cenejši način držijo na kratkem povodcu, dolgoročno pa seveda to pomeni, da je vedno bil in bo vedno ostal neproduktiven član družbe.

nergac ::

Trenutno drugega nimamo za psihozo, manijo, shizofrenijo.
Problematična je doktrina, ki zahteva doživljensko jemanje antipsihotikov.
In redki smo se temu uprli.
Na psihoterapijo ne bi preveč računal. Mogoče bi pri nekaterih pomagala, ampak finančno si jo privoščijo samo bogataši. Tudi ni nekega sistemskega izobraževanja psihoterapevtov, že psihologija ima zelo malo priznanih potrjenih teorij ...

jype ::

Pomagala bi, če bi je bilo dovolj.

Smisel ni, da človeka "ozdraviš" - to se ne da. Možganska kemija ni nekaj, na kar lahko (brez žage) vplivaš trajno, lahko pa ugotoviš, kaj deluje in človeku omogočiš, da z ustrezno pomočjo nekako sfolga simptome obdržat na vzdržnem nivoju.

nergac ::

Saj isto naredijo recimo antipsihotiki: ko besniš, te toliko zabijejo, da nisi destruktiven. Potem se začne doza manjšati in spreminjaš vzorce. Na koncu uvidiš, da ozdravel ne boš nikoli, se pa s spremenjenimi vzorci toliko uspešno spopadaš s simptomi, da lahko živiš z njimi brez dodatne kemije.
Ampak za vse to rabiš izkušnje prejšnjih hudih poslabšanj, znanje in kilometrino.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

imagodei ::

Stroka pravi, da zasvojenosti (addiction) pri antidepresivih ni. Sem bil precej jasen, da govorim o zasvojenosti (addiction), ne o odvisnosti (dependence).

Meni se zdi dokaj jasno, da če nekdo daljše obdobje jemlje antidepresive (ki vplivajo na možgansko kemijo), da se ob odtegnitvi utegnejo pojaviti različni problemi. Nenazadnje se nivo nevrotransmiterjev v možganih drastično spremeni, kar mora imeti nek učinek na počutje, right? To je v bistvu tavtologija: ravno zato uvedemo AD-je, ker želimo vplivati na počutje. In ja, v širokem smislu bi temu lahko rekli (psihološka/psihična) odvisnost.

Je pa nujno na tem mestu razlikovati med zasvojenostjo, kot jo povzročajo alkohol, heroin, helex, lexaurin in (pogojno rečeno) odvisnostjo od nekega zdravila, ki ti je bilo precej časa bergla, ki je omogočala (kolikor toliko) normalno življenje, hkrati pa se dejansko vpleta v možgansko kemijo.

Trde droge povzročajo trajne patološke spremembe v možganski kemiji in strukturi (Addiction @ Wikipedia):
Addiction is a brain disorder characterized by compulsive engagement in rewarding stimuli despite adverse consequences.
...
Addiction is a disorder of the brain's reward system which arises through transcriptional and epigenetic mechanisms and develops over time from chronically high levels of exposure to an addictive stimulus (e.g., eating food, the use of cocaine, engagement in sexual activity, participation in high-thrill cultural activities such as gambling, etc.). DeltaFosB (?FosB), a gene transcription factor, is a critical component and common factor in the development of virtually all forms of behavioral and drug addictions. Two decades of research into ?FosB's role in addiction have demonstrated that addiction arises, and the associated compulsive behavior intensifies or attenuates, along with the overexpression of ?FosB in the D1-type medium spiny neurons of the nucleus accumbens. Due to the causal relationship between ?FosB expression and addictions, it is used preclinically as an addiction biomarker. ?FosB expression in these neurons directly and positively regulates drug self-administration and reward sensitization through positive reinforcement, while decreasing sensitivity to aversion.
...
Chronic addictive drug use causes alterations in gene expression in the mesocorticolimbic projection.
...
Understanding the pathways in which drugs act and how drugs can alter those pathways is key when examining the biological basis of drug addiction.


Skratka - če so simptomi odtegnitve nekega zdravila načeloma res kar odtegnitveni simptomi, to zares ne govori o tem ali zdravilo povzroča zasvojenost. Kot sem začel že prej: zasvojenost spremlja nekaj značilnih karakteristik, ki jih pri AD-jih nikakor ne bomo našli:
- neustavljiva želja po uživanju droge oziroma ponavljanju dejanja, ki ti povzroča ugodje (visenje na slo-techu, gemblanje, itd.)
- višanje tolerance: za dosego istega učinka potrebuješ vedno večje odmerke ali vedno več te aktivnosti
- oboje vodi v kompulzivno iskanje novega odmerka oziroma v podreditev življenja drogi oz. aktivnosti. V primeru zdravil na recept to pomeni tudi, da pacient išče izgovore za večanje odmerka (izgubil škatlico, ukradli so mu jih) in da "zdravilo" išče tudi na nelegalne načine.
- vse skupaj pa privede do očitnih in merljivih negativnih učinkov na posameznika. Posameznik drogo uživa oz. nadaljuje z npr. gemblanjem kljub temu, da ne more več normalno funkcionirati, da telesno propada, da izgubi družino, premoženje, streho nad glavo ...

Ničesar od tega se ne opazi pri antidepresivih.

Še enkrat: ne zanikam pa, da ob prenehanju jemanja ni možno izkusiti blagih do zmernih "odtegnitvenih simptomov".
- Hoc est qui sumus -

jype ::

nergac je izjavil:

Saj isto naredijo recimo antipsihotiki: ko besniš, te toliko zabijejo, da nisi destruktiven. Potem se začne doza manjšati in spreminjaš vzorce. Na koncu uvidiš, da ozdravel ne boš nikoli, se pa s spremenjenimi vzorci toliko uspešno spopadaš s simptomi, da lahko živiš z njimi brez dodatne kemije.
Problem je v tem, da so stranski učinki pri dozi, ki je še varna za tistega, ki ti jo je predpisal, tako hudi, da ne moreš normalno funkcionirati v družbi.

imagodei ::

... vse bolj opažam, da ima tole visenje na slo-techu (in internetsih sploh) pri meni že precej značilnosti zasvojenosti. ;((
- Hoc est qui sumus -

nergac ::

Seveda na večji dozi antipsihotika ne moreš funkcionirati normalno, ampal zgolj za silo.
V maniji se človel še zaveda realnosti, nima pa več vpliva na dejanja (recimo mora se nenehno fizično gibati, sploh se ne more ustaviti), pri shizofreniji pa celo izgubi stik z realnostjo.
Potem se pač z antipsihotiki naredi "reboot". Ni ravno ugodno, ampak trenutno drugega nimamo.

Meiniken ::

Hvala vsem za odgovore.

recmajkemi ::

Našel še en članek na temo psilocibina v navezi z depresijo.
https://www.wakingtimes.com/2020/01/08/...


Kdo pozna strokovnjake v Sloveniji, ki se ukvarjajo s tem?
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377

Scaramouche ::

AD so stalnica v Ameriki, recimo Jordan Peterson jih uporablja, pri nas smo raje tiho kar se tiče psihosomatskih zdravil, če javno priznaš si obravnavan kot psihič ali mentalno retardiran, stigma je realna in lahko vpliva na to kaj bo s tvojo zaposlitvijo!
Enako je z psihiatrom! Ni dobro priznati da kdo gre do njega!

Meizu ::

Scaramouche je izjavil:

AD so stalnica v Ameriki, recimo Jordan Peterson jih uporablja, pri nas smo raje tiho kar se tiče psihosomatskih zdravil, če javno priznaš si obravnavan kot psihič ali mentalno retardiran, stigma je realna in lahko vpliva na to kaj bo s tvojo zaposlitvijo!
Enako je z psihiatrom! Ni dobro priznati da kdo gre do njega!


Ne vem no, jaz sem se takrat odlocil, da svojega stanja z jemanjem ADjev ne mislim skrivat, ker sem ugotovil zase da mi je lazje ce okolici izpovem svoje pocutje. Glede na to, da sem zaradi vrste poklica raztegnjen cez celotno slovenijo in sem takrat o situaciji povedal ljudem prakticno od primorske do stajerske, me je presenetilo, kako pozitivni so bili odzivi in u bistvu kako veliko ljudi je imelo ali se ima s tem zelo podobne tezave. Potem ugotovis, da v tem nisi sam in je precej lazje.

Tisti, ki so stereotipni glede tega pa itak niso vredni prijateljskih odnosov oz. bodo ze enkrat pogruntali svoje, ko bo tudi njih kaj takega doletelo.

louser ::

Mene najbolj moti, ker kronični depresivci nalašč ne želijo rešit težav, ki so jih pripeljale v to stanje. Raje se nažirajo s tabletami. Zraven pa iščejo milijon izgovorov, zakaj ne morejo. Sam lopato pa kram v roke in gradit tretji tir dol na primorsko.

Krivi ste vi, ki ste del toksične okolice. Zraven tega jim pa nočete plačevati psihologov in psihoterapevtov.
Na koncu ni čudno, da jim vcepite misel samokrivde. Samomorilnost je z razlogom tako visoka pri nas.

fuck_it_ ::

solatko je izjavil:

V depresije ljudje padejo zaradi slabe samopodobe, napačnega razmišljanja o prioritetah v življenju in neurejenih medsebojnih odnosov. Največji problem je, ker se že v rani mladosti ne naučimo živet in predvsem uživat v lastnih dosežkih. Večina se primerja z drugimi in nekaterim lastni uspehi dvignejo ego do nesperjemljivosti za okolico, drugi pa ga sploh ne premorejo, oboje pa je predpogoj za depresijo.
Naučit se je potrebno živeti tako, da se posvečaš predvsem problemom, ki so odvisni od tebe in so rešljivi z lastnim delovanjem, vse ostalo pa tako, kot nepomembne informacije, ki jih dobiš in hitro pozabiš.
Živciranje za probleme, ki jih ne moreš urejat je neproduktivno in ubijajoče. Obnašat se moraš tako, kot si želiš, da se okolica obnaša do tebe in ne počet stvari, katerih nočeš, da drugi počno tebi.
Jutranje zadovoljstvo po mirnem spancu je vredno največ in ti polepša cel dan. Vedno moraš najti čas zase in za ohranjanje notranjega miru. Stvari, ki so odvisne od tebe, naredi kvalitetno in čim prej, rešuj vedno problem za problemom, nikoli več hkrati, saj se ti zna zgodit, da nobenega ne boš rešil zadovoljivo, temveč na pol in boš zaradi tega slabe volje in nezadovojen, kar zopet na dolgi rok vodi v depresijo.
Zadovoljujejo naj te dnevne malenkosti in boš vsak dan srečen.
Pri reševanju problemov je vedno več poti, rezultati pa so lahko od zelo slabega do odličnega, vse kar je bolje od najslabše možnosti je uspeh in te zadovolji.
Redko se reševanje problemov konča odlično, še redkeje zelo slabo, večinoma povprečno in to je več kot dobro. Vedno bodi pozitiven, tudi, kadar ne gre vse gladko, saj bi bilo lahko še slabše, jutri pa bo sigurno bolje.
Nikoli ne imej želja, ki jih z lastno dejavnostjo ne moreš izpolniti in so odvisne od drugih, saj se največkrat ne konča po pričakovanjih.
Na življenje glej, kot na gledališče, potrudi se, da vedno igraš pomembno vlogo, ni pa nič hudega, če si včasih samo statist, nikoli pa se ne smeš s tem zadovoljiti za daljše obdobje, ker hitro zapadeš v monotonijo, ki ubija duha in telo.

Če kljub takemu načinu življenja postaneš slabovoljen, žalosten, jezen,... pa le poišči pomoč profesionalca na duševnem področju in se čim prej spravi k sebi, tudi s pomočjo AD, če ne gre drugače. Sicer pa je večino stvari v glavi in ne okolici.


pametovanje človeka ki depresije od blizu še ni videl. Mogoče je bil enkrat žalosten ker ni seksal, potem pa je bil zadovoljen z malim uspehom.
Prosim takšni se zadržite pametovanja v tako resnih temah.

Ne moreš človeku, ki je depresiven rečt naj ne bo depresiven in naj se zjutraj veseli dobrega spanca. Če bi 1x samkrat v življenju občutil malo dpresije bi se zavedal da se niti ne moreš naspati.
Sem poznal deklino, ki se je borila s tem. Nimaš kaj pametovat, samo pripravljen moraš biti na pogovor kadarkoli ga rabi. Lahko je dovolj da 20 minut ni nikogar zraven in pogovorov ni več.


Z antidepresivi je treba dosledno spremljati njihovo delovanje in odkrito komunicirati z zdravnikom kaj čutiš da se dobi pravo ravnovesje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: fuck_it_ ()

neboben ::

Depresijo se morda res vidi na fmri, lahko se jo občuti, če jo imaš ali opiše besedno. Res je, da nekaterim depresija izveni in kasneje nimajo težav. Žal pa je tako, da bolezensko stanje lahko trajajo dlje in postane kronično. Psihater poskuša najti prvilen odmerek, praviln v smislu, da si še kolker tolk funkcionalen, hodiš v službo, se družiš s prijatelji in navezuješ nove stike. Če ti tablete ne ustrezajo, se vedno vsak lahko pogovori s psihiatrom in zamenja zdravila. Imajo pa vsa zdravila stranske učinke, pri AD se naprimer pridobiva na teži, kasneje je lahko tudi to problem, če ni pravilne prehranje in premalo gibanja. Je pa v trenutku, ko je najhuše pametno poiskati pomoč ne le v zdravstvenem domu ampak tudi naprej v psihiatrični bolnišnici. Je pa tud to res, da imaš pravico menjat tako osebnega zdravnika kot tudi psihiatra. Jest bi samo to še reku, da ko gre za hujšo obliko depresije,prej se zgodi osebi življenska kriza, ki je pač človek na zmoreš premagat, da te postavijo vsaj v začetku na noge s tabletami. Ko si vredu, pa postopoma manjšaš/prenehaš pod nadzorom psihiatra, če maš to "srečo". Če ne pa ostane tako kot pri meni, 10 let jem cipralex, in če bi neki po svoje bluzil me danes ni več. To ni neki kar si sam domišljam, zame je to fakt. Tudi to je dosežek, da sem si kasneje lahko poiskal službo in to je 1000x bolš kot bit doma in počet nič. Pr men je šlo res vse v najnižje dno, na tleh kolker se le da. Zdej pa lahk počnem vse to kar lako počne zdrav človek. Zaključek je vredno se je potrudt, navezovat stike bit družaben, če ne gre drgač si je treba dan sestavit in lepo je imet tudi življenski cilj. Ampak, če ne gre brez tablet, da se bolezen vedno znova pojavlja in se je ne da obvladat, pejd do psihiatra in nasvete išči pri njem ne tu. BTW, obstajajo tudi hmm, duštva, kjer se lahko podružiš in zveš še drugačno plat, dobiš kak nasvet. U glavnem vse se da.

neboben ::

Recimo, ko si ti nategneš mišico, ker si pretiraval a ni logično, ko je za možgane preveč, da tud morjo dobit tist čas, ki je potreben, da se zadeve uredijo. In ja treba je tud velik počivat, ker dajansko ne zmoreš kej več. Vsaj na začetku je tko, potem se pa počas dodaja aktivnosti. Treba se je pa kr fejst potrudt.

solatko ::

Adventurer - Depresija je skupek nerešenih problemov s samim seboj in zunanjih vplivov. Depresija ni nalezljiva (razen, če se preveč giblješ v družbi depresivnih oseb), ni virusna ali bakterijska okužba, je rezultat napačnega dela z možgani.
Sprotno reševanje svojih problemov od malih nog in nič samopomilovanja, je recept proti nastanku depresije. Ko se tega stanja človek nabere, je reševanje brez strokovne obdelave skoraj nemogoče, poleg tega pa je popolnoma potrebno spremeniti način življenja, razmišljanja, izboljšat avtopodobo in pričeti živeti z realnimi cilji.
Ljudje si enostavno ne znajo, v tem življenskem tempu, vzeti čas zase, to pa tudi ni v inteersu farmacije, ki lepo služi s potrebnimi in nepotrebnimi lajševalnimi zvarki za to stanje.
Delo krepa človeka

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: solatko ()

ginekk ::

Jaz sem depresiven, ko gledam vaše gornje pametovanje @solatko, @IL DIAVOLO, @belidihur in podobno misleči.

Depresija je komot fiziološki proces, ki pride in ga se ga zlahka ne rešiš, pa če si še tako zadovoljen s sabo in svojim življenjskim delom in uspehi. Pri moškem je dovolj že padec testosterona v zrelih letih, kar povzroča drugačen način delovanja možganov in nenadoma se več ne poznaš, ker mentalno nisi isti kot vsa leta prej.

Mnogo je lahko tudi zunanjih okoljskih vplivov, proti katerim ne moreš enostavno reči "danes bom srečen, vse sem sproti naredil, žena in otroci me imajo radi."

Da ne omenjam terminalnih bolezni, ohromelost zaradi nezgode, izgube potomcev. To je za vas vse mačji kašelj izgleda. Vzameš kramp pa preboliš kopavši jarke?

Meizu ::

Kaj neki govorite no. Vi psihiatricnih oddelkov niti blizu niste videli, ce klobasate o depresiji zaradi pomehkuzene mladine.

Sem videl svoje, ko sem bil napoten k psihiatru zaradi mocnega stresa na faksu, ki sem ga takrat prezivljal in sem se cudil, ko sem videl, da sem bil tam v cakalnici prakticno edini svoje starosti, vsi ostali so bili ljudje srednjih let.

Pika na i ::

Meizu je izjavil:

Kaj neki govorite no. .

Neumnosti, ki jih ne jemlji resno.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.

MasterTade ::

ginekk je izjavil:

Jaz sem depresiven, ko gledam vaše gornje pametovanje @solatko, @IL DIAVOLO, @belidihur in podobno misleči.

Depresija je komot fiziološki proces, ki pride in ga se ga zlahka ne rešiš, pa če si še tako zadovoljen s sabo in svojim življenjskim delom in uspehi. Pri moškem je dovolj že padec testosterona v zrelih letih, kar povzroča drugačen način delovanja možganov in nenadoma se več ne poznaš, ker mentalno nisi isti kot vsa leta prej.

Mnogo je lahko tudi zunanjih okoljskih vplivov, proti katerim ne moreš enostavno reči "danes bom srečen, vse sem sproti naredil, žena in otroci me imajo radi."

Da ne omenjam terminalnih bolezni, ohromelost zaradi nezgode, izgube potomcev. To je za vas vse mačji kašelj izgleda. Vzameš kramp pa preboliš kopavši jarke?


A si kaj več pričakoval od nerdov brez nekih resnih življenjskih preizkušenj (če ne štejemo travm v otroštvu ko jim mamica ni dala za nov procesor) in si ga žlajfajo na neko mantro o zdravilnosti dela. Taki potem ob kaki tragediji začnejo zahajati v gostilno in so vsi brihtni kako jih življenje jebe. Ampak depresivni pa že niso :D. Videno, in to ne enkrat
Mors omnia aequat

fuck_it_ ::

solatko je izjavil:

Sprotno reševanje svojih problemov od malih nog in nič samopomilovanja, je recept proti nastanku depresije.


To dojame zdrav človek v dobrem fizičnem in psihičnem stanju. Če boš tole bedarijo rekel človeku, ki je v slabem psihičnem stanju (kar je zagotovo lahko posledica tudi fizičnih zdravstvenih težav ali pa pač trenutne situacije v kateri je ta človek), ga boš s tem samo še bolj odrinil od ljudi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: fuck_it_ ()

kuall ::

ko si starejši in nisi več tako pohoten kot v mladih letih si res lažje depresiven. pohota precej drži počutje.

posttravmatske stresne motnje oziroma spomin je močna stvar. ko enkrat pogledaš v brezno hude depresije ne boš nikoli več enak, ker ti bo tisti spomin, kako je življenje lahko brezevze ostal v glavi za vekomaj. podobno pa gre lahko v pozitivno smer, zato so razna praznovanja, razni veseli dogodki, tako koristni za psihično zdravje.

IL_DIAVOLO ::

MasterTade je izjavil:

ginekk je izjavil:

Jaz sem depresiven, ko gledam vaše gornje pametovanje @solatko, @IL DIAVOLO, @belidihur in podobno misleči.

Depresija je komot fiziološki proces, ki pride in ga se ga zlahka ne rešiš, pa če si še tako zadovoljen s sabo in svojim življenjskim delom in uspehi. Pri moškem je dovolj že padec testosterona v zrelih letih, kar povzroča drugačen način delovanja možganov in nenadoma se več ne poznaš, ker mentalno nisi isti kot vsa leta prej.

Mnogo je lahko tudi zunanjih okoljskih vplivov, proti katerim ne moreš enostavno reči "danes bom srečen, vse sem sproti naredil, žena in otroci me imajo radi."

Da ne omenjam terminalnih bolezni, ohromelost zaradi nezgode, izgube potomcev. To je za vas vse mačji kašelj izgleda. Vzameš kramp pa preboliš kopavši jarke?


A si kaj več pričakoval od nerdov brez nekih resnih življenjskih preizkušenj (če ne štejemo travm v otroštvu ko jim mamica ni dala za nov procesor) in si ga žlajfajo na neko mantro o zdravilnosti dela. Taki potem ob kaki tragediji začnejo zahajati v gostilno in so vsi brihtni kako jih življenje jebe. Ampak depresivni pa že niso :D. Videno, in to ne enkrat


Nerd brez zivljenskih izkušenj je držal familijo gor, ko so drugi bli tako na tleh, da stat niso mogli, kaj sele kaj drugega.

Ne sodi človeka, ki ga ne poznas.

neboben ::

Dihur, odpri google in probi vsaj vstavit list of fameus people with depression. Našel boš sicer slavne in znane osebe,ki so bolj izpostavljeni medijem. Bistvo je, da je uspešnih ljudi, ki so imeli depresijo ali jo še vedno imajo, precej precej večje kot te liste znanih oseb z depresijo. Zaključek je jasen, lahko si uspešen in z depresijo. Druga stvar pa je, da lahko bi vsaj predvidel, da ti bom ponudu tak odgovor.
Tabletko vzamem vsak dan. Pač se sprijazniš, ker so tako tvoji, ki jih imaš rad in drugi, predvsem pa sam, varni, tudi na cesti.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: perci ()

Meizu ::

Nisem še srečal depresivno osebo, ki bi imela o sebi dobro mnenje, bila zadovoljna s preteklim življenjem,....


Jaz sem imel tezave s tem in lahko komot recem, da sem z zivljenjem (sploh do tiste tocke) zadovoljen.

In nisem še srečal dobrovoljno osebo, ki bi jo mučila depresija.


dobrovóljen -jna -o prid. (o o) 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet 2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak dobrovóljno prisl.: možakar si dobrovoljno mane roke; dobrovoljno odpuščati

Kot vidis ima ta beseda malo vec pomenov, da lahko kar tako pogeneraliziras vse skupaj v en lonec. Depresiven clovek resda ni kaj dosti dobre volje, se zdalec pa ne pomeni, da zeli vsem okoli sebe slabo.

solatko ::

Meizu - Depresiven človek, verjetno ni v stanju kaj dosti želeti si in celo to izvršiti, zato rabi pomoč.
Depresija je po vsej verjetnosti tudi zaradi tega, ker si do takrat, ko pride do bolezenskih stanj, človek sam sebi dela v glavnem slabo, tisti, ki so stalno nastrojeni proti vsem, zjutraj jezni nase, potem pa na cel svet, po navadi niso depresivni.
Delo krepa človeka

Meizu ::

Ne vem zakaj zivite v prepricanju, da je depresija izkljucno pogojena s tem, da si je moras zeleti in "delat na tem", da jo fases. In potem si si valjda sam kriv, ker si jo fasal.

Depresija se zdalec ni nekaj prostovoljnega, povzroca jo lahko nesteto raznoraznih zdravstvenih tezav, od problem s scitnico, pa do direktne fizicne motnje proizvodnje potrebnih hormonov v mozganih za srecno stanje.

Jaz sem imel ADje predpisane le eno leto, sedaj sem ze 5+ let brez nicesar in pocasi se je stanje izboljsalo na skoraj normalno. Lahko si pa samo mislim kako je tistim, ki se ne uspejo izvleci iz tega in so na rednih terapijah, to ni enostavno zivljenje, zdalec od tega "hja, si si mogu nardit drugace, bla bla". Ne se hecat iz teh stvari, ker je to nekaj, kar lahko tudi vas doleti, pa ce ste se tako prepricani, da imate vse pod kontrolo. Ni vse odvisno samo od vase psihe, je v igri se veliko ostalih medicinskih vzrokov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

perci ::

Dejmo se v roke vzet, da ne bo treba zaklepat povsem dobre teme. 80 postov sem moral po brisat, kar je precej pod optimumom.

solatko ::

Ljudje, ki so v depresiji, niti ne vedo zaradi česa je do tega stanja prišlo. Zdravstveni sistem sa na žalost ne ukvarja z odpravljanjev vzrokov, temveč lajšanjem posledic, tako kot pri večini sodobnih bolezni. Izgubo za zdravstveni sistem, ki ga usmerjajo farmacevti namreč pomeni popolna ozdravitev pacienta. Bolj ekonomično je vezat pacienta na določena "zdravila", ki več ali manj vzdržujejo, kolikor toliko normalne funkcije, čim dlje časa.
Seveda je določena bolezenska stanja nujno ozdraviti, ker se ne da samo vzdrževati stanje na določeni točki, povsod, kjer to gre, pa na popolno ozdravljenje ne smeš niti pomislit.
Kadilci vedo, da lahko pride do hudih bolezenskih stanj, pa vseeno kadijo, ravno tako odvisniki od drog, pijače,...
Za razliko od zgoraj naštetih, pa se ljudje ne zavedajo, da slabo delo z živci in možgani, lahko privede do hudih psihičnih težav, zato se je potrebno stresnih situacij in negativizma, naučit izločat iz vsako dnevnega življenja.
Večina psihičnih težav se pojavi, ker ljudje ne znajo ločevati, na katere stvari imajo vpliv in na katere ne in se zgodijo ločeno od volje in želja. Zelo verjetno je človek, ki se za vse sekira in je celo življenje več ali manj nezadovoljen, bolj podvržen raznim motnjam kot človek, ki zunanja dogajanja razvrsti na informacije in pomembne impulze, ki jih mora poštimat, ker so rezultati odvisni samo od njega. Ljudje, ki so jih starši ali prijatelji naučili, da ločijo informacije in tiste, ki vplivajo na njih rešijo, veliko bolj zadovoljni z življenjem, manjkrat zaskrbljeni, slabe volje, raztreseni, nezadovoljni, neizpolnjeni in jih zato zadovoljujejo malenkosti, ki predstavljajo bolj ali manj kvalitetno preživljanje svojega časa na tej ljubi Zemljici.
Zelo malo je bolezni, ki so gensko pogojene in so posledica okvar v generacijah, veliko več je pridobljenih z napačnimi načini življenja.
Delo krepa človeka

Pika na i ::

@SOLATKO k sreči (hvalabogu!) si imel opravka z računalniki in ne ljudmi.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.

hamez66 ::

Ja pri depresiji je velik razpon. Imaš take, ki bi bili lahko čisto ok, če bi se malo vzeli v roke, maš pa tudi take, ki jim tako rekoč nobena stvar ne pomaga. Le zakaj recimo se je fental pevec od Linkin Park? Imel je družino, uspešen, priljubljen, ... verjetno so tudi droge malo vplivale ( I guess ), ampak enkrat mu je dojadilo.

A. Smith ::

Pred dvema letoma je umrl član tega foruma, ki sem ga osebno poznal. Programer in borzni (tudi kripto) špekulant, je za seboj zapustil več milijonsko premoženje.

Imel je depresijo, ki se je končala s samomorom. Kmalu po tistem, ko so mu depresijo diagnosticirali, so mu predpisali tablete. Ki jih je vzel, vse naenkrat. Njegovi bližnji so narobe ocenili, da si ni nevaren, ker je ves čas navajal samo fiziološke probleme - utrujenost, nezmožnost koncentracije, boleče oči. Zadnje mesece so ga oči toliko bolele, da ni mogel uporabljati računalnika. Takrat nihče ni vedel, da močna depresija povzroči konstantno utripanje oči, ki jih utrudi do te mere, da človek ne more več početi vsakodnevnih opravil.

Škoda, da kot družba o tem ne vemo dovolj. Tudi, če določen življenjski slog pripelje do tega stanja, je treba upoštevati, da nimajo vsi sreče, da bi se rodili v dobrih družinah ali življenje prepluli po liniji najmanjšega odpora. Mnogi, ki se hvalijo, kako so sami premagali okoliščine, se lahko hvalijo predvsem, ker so imeli dovolj sreče, da nikoli niso prileteli na večjo mino. Življenje lahko čez noč preskoči iz prijetnega v zelo surovo. In če npr. nekdo čez noč postane invalid, mu je prav malo mar, ali lahko sedaj na to vpliva ali ne. Hoče nazaj zmožnosti, brez katerih si nikoli ni znal predstavljati življenja.

Morda "napačni" miselni procesi zares lahko privedejo do depresije. Ampak ne more vsak izbirati, kakšne miselne procese bo fural, še posebej, če iz okolice dobiva udarce, ki ga hromijo.

Poznam tudi primere, kjer je pri depresiji okolica (in medicina) ustrezno odreagirala. Študenta na fakulteti je zaradi stresa napadla resna depresija. Poslali so ga na zdravljenje in čez počitnice je normalno nadaljeval študij. Nekdo je takrat komentiral, da so procesi v možganih pač kemija in kot tako jo je možno do neke mere popraviti. In mislim, da ima prav, vendar pa tukaj šteje ustrezna reakcija okolice. Če mu bo namesto pomoči samo nekdo tupil "Misli pozitivne misli in za delo se brigaj", koristnih rezultatov pač ne bo.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

IL_DIAVOLO ::

Programerstvo in trading je precej samotarsko. Ce ne znas prekiniti takega nacina zivljenja, si si sorry...sam kriv.

Kot nekateri v hollywoodu...get rich and retire.

solatko ::

Pika na i - spet trditev brez osnove. 90%-ov sem imel v svoji delovni dobi, opravka z ljudmi, poleg tega računalnikov niso v servis nosili roboti, ni pa to edino področje, na katerem sem delal. Zamenjal sem 7 različnih dejavnosti.

A. Smith - Se v večini strinjam s teboj in tudi sam pravim, da je potrebna strokovna pomoč, ko se simptomi pojavijo, hkrati pa hočem ljudi vzpodbudit, da delajo na sebi. Skoraj nikogar ni, ki bi mu bilo v življenju vse postlano, so pa različni načini, kako te padce sprejemaš ali se potrudiš zlest čim prej na zeleno vejo ali pa se samopomiluješ in postiš, da te zunanji vplivi pokopljejo.
Če v svojih možganih ustvariš obrambni ščit, pred negativnimi vplivi v času, ko te še nič ne teži imaš veliko več možnosti za kvalitetno življenje, kot, če dovoliš, da te vsaka malenkost spravi s tira ali spravi v slabo voljo.

Poglej čisto običajen primer, ki veliko ljudi spravi v slabo voljo - vreme je štirinajst dni oblačno, z občasnim dežjem, hladno, temačno,.... skratka depresivno.

Če si uravnovešen, veš, da na to nimaš niti najmanjšega upliva in za to ni rešitve v tvojih dejanjih - se prilagodiš, topleje oblečeš, vzameš marelo in funkcioniraš normalno, kot da bi bilo prijetnih 23 stopinj s sončkom.

Drugi se po nekaj dneh začnejo sekirat, so slabe volje, cel dan kolnejo vreme, ga omenjajo vsakemu, ki jih ogovori, se ne morejo spravit ne na sprehod, niti k kakšnemu pametnemu delu,...... in tako se živcirajo in žrejo sami sebe ob vsakem nenormalnem dogajanju, od službe, prometa, družini,.... skratka, večino časa (ko še ni znakov kakšne depresije ali živčnega zloma) negativno razpoloženi.

Ko prvega doseže kakšna tragična novica, ga sicer lahko za trenutke vrže iz tira, morda mu povzroči tudi rahel živčni zlom, vendar zaradi pozitivnega pogleda na življenje, to hitro preboli in napraj živi normalno.

Ko se to zgodi drugemu, je praktično depresija tu in naprej brez pomoči ne gre več. Dejstvo je, da bi morala okolica ta preddepresivna stanja spoznati in reagirati s pozitivnimi bombandiranji takega človeka, ga pač postaviti na drugačen nivo, kot ga je navajen celo življenje.
Delo krepa človeka

kuall ::

Duševne bolezni, ki tlijo v človeku, se dobro pokažejo šele ob pritiskih. Ti pritiski pa so: depresivno vreme jeseni, stres od dela, pomanjkanje spanca, ločitev staršev, ločitev od partnerja, osamljenost, dolgotrajna brezposelnost itd.

A. Smith ::

IL_DIAVOLO je izjavil:

Programerstvo in trading je precej samotarsko. Ce ne znas prekiniti takega nacina zivljenja, si si sorry...sam kriv.

Kot nekateri v hollywoodu...get rich and retire.


To nima veze. Svoje cajte se je (kljub svojemu delu) veliko družil z ljudmi okrog sebe in dlje. Potem se je sčasoma začel zapirati in manj družiti. Vabili smo ga, klicali, ni sprejemal vabil.


Še en morda nekoliko nepovezan članek. O tem, koliko vpliva imajo na nas zunanji dejavniki. Kako telesno zdravje kot zunanji dejavnik (tumor) spremeni našo psiho. Če kdo misli, da sem napisal neumnost, potem je še posebej važno, da prebere ta članek. https://kvarkadabra.net/2012/02/premika...
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

jype ::

Po nepotrebnem se trudiš mentalno nesposobnim priobčiti dejstva. Kdor ima izkušnje z depresijo pri ljudeh, ki so mu blizu, lažje razume, da gre za resna bolezenska stanja, ki jih je treba resno obravnavati.

perci ::

Je pa nekaj res. Fizična aktivnost dejansko zmanjšuje tveganje za depresijo. 12k korakov na dan naj bi ustrezalo 1 tabletki.

Gregor P ::

V bistvu ste to že vsaj deloma nagovorili in sicer da so tudi duševne motnje kot je npr. bipolarna motnja ali shizofrenija, kjer brez ustreznih tablet tega stanja ne moreš razrešiti (in v večini primerov moraš ta zdravila jemati do konca življenja).

Problem pri teh duševnih motnjah je, da se bolnik sploh ne zaveda in se tudi nikoli ne bo zavedal, da je on v bistvu duševno bolan (je njegovemu razumu odvzeto - sicer naj bi ti ljudje dejansko imeli vidne fizične okvare možganov v sprednjem režnju); in da vse sloni na velikem zaupanju do zdravnika, članov družine, ki te ves čas prepričujejo, da moraš jemati zdravila, ti pa meniš, da si povsem zdrav (in če vmes sam prekineš zdravljenje se hitro vrneš nazaj na psihiatrično kliniko).

Zdaj si pa predstavljajte, da te brat/sestra ali pa nekdo povsem tretji "sili", da moraš jemati zdravila, ker naj bi to bilo dobro zate?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Cruz ::

Perci je verjetno mislil, da ima fizična aktivnost blagodejne učinke na fizično in mentalno zdravje, kar je čisto res. To seveda ne pomeni, da lahko vsak s tekom prebiži depresijo ali da tekači ne morejo imeti depresije. Depresija je spektrum.

filip007 ::

Jaz sem že 6 leto na Zolrix, doživljensko jemanje, imam F21 bolezen. Stranskih učinkov ni, razen včasih podaljšano spanje, to je pa tudi vse...
Prenosnik, konzola, TV, PC upokojen.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: filip007 ()

nergac ::

Gregor P je izjavil:

V bistvu ste to že vsaj deloma nagovorili in sicer da so tudi duševne motnje kot je npr. bipolarna motnja ali shizofrenija, kjer brez ustreznih tablet tega stanja ne moreš razrešiti (in v večini primerov moraš ta zdravila jemati do konca življenja).



Sam lahko povem, da je trditev "jemanje tablet do konca življenja" za bipolarno motnjo pretirana (če bi vsaj dodali besedo "verjetno").
Sam sem dobil to diagnozo 1997, do 2009 nekaj hospitalizacij, bolezen pustila posledice na poklicnem področju (zgodnja upokojitev in daljša obdobja brez zaposlitve). Se pa je z leti simptomatika umirila in trenutno ne jemljem zdravil (pred tem samo občasno najmanjša možna doza antipsihotika).
Je pa res, da so zdravila najbolj učinkovita za obvladovanje akutnih posledic bipolarne motnje ali shizofrenije.

Kar je problematično je to, da je psihiatrija pristala na mantro "doživljenskega jemanja zdravil", ki je mogoče samo malenkost boljša od klenih krampa in lopate, alkota, če ne gre drugače pa štrik.

Če bi sedaj jemal minimalno dozo antipsihotika, bi bili stranski učinki tega huji od simptomatike bolezni, ki jo uspem obvladovati.

Se pa strinjam, da ko sem bil star 25 let in ko so bile manije najbolj močne, takrat so bile tablete nujno potrebne.

Zadnja leta se še pojavlja tendenca, da se da kronične psihiatrične bolnike na depo injekcije, četudi bi lahko shajali s tabletami. Moje mnenje je, da zaradi tega, da ne bi opuščali zdravila.

P.S.
Sem opazil, da je v citatu beseda "večinoma". Ampak replika naj vseeno ostane, mogoče kdo izve kaj novega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nergac ()

jype ::

perci je izjavil:

Je pa nekaj res. Fizična aktivnost dejansko zmanjšuje tveganje za depresijo. 12k korakov na dan naj bi ustrezalo 1 tabletki.
To zagotovo drži in lahko dolgoročno močno izboljša kvaliteto življenja tudi zaradi drugih učinkov, je pa težava depresije tudi v tem, da močno oteži participacijo pri fizičnih aktivnostih. Zdravstvo v državah, ki poberejo dovolj davkov, da si lahko privoščijo individualne varuške za depresivne ljudi, včasih zmore brez tablet, v Sloveniji pa psihiatri žal lahko še vedno posežejo le po najcenejši rešitvi: Drogah.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

jype ::

nergac je izjavil:

Kar je problematično je to, da je psihiatrija pristala na mantro "doživljenskega jemanja zdravil", ki je mogoče samo malenkost boljša od klenih krampa in lopate, alkota, če ne gre drugače pa štrik.
To je zelo resen problem, ki izvira iz dejstva, da slovenska psihiatrija svoj uspeh meri na količini ljudi, ki med zdravljenjem niso storili samomora. Ni sicer čisto jasno, zakaj vseh ne navadijo na heroin, ki je zelo cenena in visoko učinkovita droga, ki ob ustreznem doziranju preprečuje praktično vse psihične motnje, delovna sposobnost pa ni dosti različna od "doživljenskega jemanja antipsihotikov".

nergac je izjavil:

Zadnja leta se še pojavlja tendenca, da se da kronične psihiatrične bolnike na depo injekcije, četudi bi lahko shajali s tabletami. Moje mnenje je, da zaradi tega, da ne bi opuščali zdravila.
Ja, vsaj dva še poznam, ki sta na terapiji z antipsihotiki, eden po odločbi sodišča zaradi neumnosti, ki jih je počel v psihotičnem stanju, eden pa celo prostovoljno, ker mu tako ni treba jemat tablet. Oba sta opisala učinke, ki bistveno negativno vplivajo na njuno kvaliteto življenja (kronična zaspanost, izguba libida, močno povišanje telesne mase, izrazito povečanje uporabe tobačnih izdelkov in kave, ter splošno slabo počutje, ki ga le redko prekineta, praviloma le takrat, ko ju kdo od redkih prijateljev zvleče na kak daljši sprehod).

nergac ::

Jype:
Se strinjam, v Sloveniji se da premalo da na samo kvaliteto živjenja in namesto tega se kot uspešnost prikazujejo preživetveni kazalniki.
To ni samo problem psihiatrije, tudi onkologije recimo in nevsazadnje paliativne oskrbe.
Sicer ostalih dveh področjih ne poznam toliko, da bi kaj več napisal oziroma da bi dajal neke sodbe.

Glede delovne uspešnosti: tudi psihotična oseba brez zdravil ne more delati, poleg tega lahko naredi veliko škode sebi in drugim.
Od zdravil zadeta oseba tudi ne more delati, ampak tudi neumnosti velikih ne dela.
Napisal si tudi, da bi se konec koncev lahko zdravili s heroinom: plus bi bili bolj "prijetni" stranski učinki, problem je daljše obdobje jemanja in učinka ni več, doza se mora povečevati, kar ima nepopravljive posledice za zdravje.
Sicer imajo recimo antipsihotiki in antidepresivi tudi, ampak vseeno v manjši meri.

Gibanje vsekakor pomaga (dolgotrajni sprehodi zunaj) - preden sem zbolel, sem se dosti ukvarjal s športom in se tudi kot mladostnik zelo dosti sprehajal.
V času bolezni sem se pa moral krepko potruditi za dolgotrajen sprehod, a sem vztrajal pri tem.

Ampak če pogledamo spet javno zdravje: telovadbe je v srednji šoli zelo malo (sam bi jo imel dve uri vsak dan), poveličijejo se samo uspehi vrhunskih športnikov, večina ljubiteljev športa je milo rečenov kavčarje. Kaka zdrava rekreacija je slabše podprta kot nekoč.

Cruz ::

nergac je izjavil:

večina ljubiteljev športa je milo rečenov kavčarje.
:)) Ja, tisti ki se dosti ukvarjajo s športom nimajo časa spremljati vseh tekem, niti jim ni tako v interesu, raje športajo.

jype ::

nergac je izjavil:

Kaka zdrava rekreacija je slabše podprta kot nekoč.
Žal. Z jugoslovansko "partizansko" obsedenostjo s fiskulturo ni bilo nič narobe, nasprotno - s stališča javnega zdravstva je sistem podpore pri vsakodnevnem gibanju ključen za nižanje dolgoročnih negativnih posledic pomanjkanja gibanja, s tem pa tudi stroškov zdravstvene oskrbe.

Na srečo se reči spet počasi obračajo na bolje: Številne občine v zadnjem času obilno investirajo v parke in igrišča, ki spodbujajo gibanje na prostem, popraviti je treba še sistem javnega izobraževanja.

Cruz je izjavil:

:)) Ja, tisti ki se dosti ukvarjajo s športom nimajo časa spremljati vseh tekem, niti jim ni tako v interesu, raje športajo.
Tako je, šport je za delat, ne za gledat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

perci ::

Smešni ste. Z n kliničnimi študijami je dokazano in v strokovnih krogih nesporno, da ima pri zdravljenju depresije fizična aktivnost podobne učinke kot medikamenti.

Je pa res, kot je nekdo povedal, da je človeka v akutni fazi brez zdravil sploh nemogoče spravit iz postelje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: perci ()
1 2
3
4

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Uhajanje misli, zmedenost (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		5710589 (8433) Avenger
»

Slabost (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža		11030524 (23157) [D]emon
»

Zdravljenje depresije z računalniško igro

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		257091 (5211) BaToCarx
»

Čakalne vrste pri psihologu? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		8427160 (25218) Tero
»

psihoza

Oddelek: Loža		205102 (4304) Mercier

Več podobnih tem