Fizika osnovna naloga

Imam dve sicer na pogled enostavni nalogi, ampak znanje fizike peša. Če bi lahko morda kdo pojasnil kako se naloga reši in podal odgovor, da vidim če so rezultati pravilni.

a)Študent steče za 47 m oddaljenim avtobusom, ki v istem trenutku spelje s postaje s pospeškom 0,11 m/s2. Vsaj kako hitro mora teči, da ujame avtobus?

Po katerem principu se to rešuje? Bi šlo tako, da se enači pot študenta in pot avtobusa ter iz kvadratne enačbe dobiš čas po katerem se objekta srečata. S katerim lahko izračunaš pot(1/2at^2), nato pa pot/čas= hitrost? Sicer je to povprečna hitrost, ampak hkrati tudi minimalna? Ampak se mi rezultat nekako ne izide...

b)Čoln se giblje s hitrostjo 6,1 m/s, ko ugasne motorje. Začne se ustavljati, pri čemer je pospešek (pojemek) med ustavljanjem enak a = -kv^2. Kolikšna je njegova hitrost po 4,9 s, če je konstanta k=9,9/m?

Tukaj je pa potrebno verjetno nekaj odvajati/integrirati? Nimam pojma kako.

legend je 15. okt 2019 ob 20:57 izjavil:

No če noben noče bom pa jaz...

Pri prvi enačiš pot študenta in avtobusa ja, vt=47+at^2/2, ampak imaš 2 neznanki - v in t. Vendar če izraziš t dobiš kvadratno enačbo, v kateri mora biti diskriminanta realno število, torej izraz pod korenom večji ali enak 0. Tako dobiš v^2>=4*47*0.11/2 oziroma v>=3.22 m/s. Če teče s to minimalno hitrostjo ga ujame pri t=29.2 s, preteče pa 94 m, medtem ko jih avtobus v tem času prevozi 47.

Zanimivo in poučno razmišljanje. Jaz sem se tudi pozabaval, vendar s predpostavko, da sta hitrosti študenta in avtobusa v trenutku, ko študent avtobus ujame, enaki. V tem primeru lahko "v" zamenjam z "at" in dobim enačbo:
at²=47+at²/2
iz katere ni težko neposredno izračunati čas t in potem celotno pot in hitrost študenta.

Naj še jaz pokomentiram tole fiziko.

Naliga a)! Pravilno. Dobi se iz enakosti poti, plus konstanta 47m za študenta!

Naloga b)! Tu bo integriranje kar prava zadeva, tudi po moje... Gre za neenakomerno pojemajoče gibanje in to eksponentno!! kar po domače pomeni, da bo zadeva kar pikirala v ničlo in se ne bo limitarno približevala!??

Vsaj cel stavek bi citiral.
Drži pa zato, ker je vrednost dveh krivulj v presečišču vedno enaka. Imamo pa krivuljo hitrosti avtobusa in krivuljo hitrosti študenta. Za razumevanje, koliko je vrednost funkcij pri x=3, če je prva fukcija y₁= 9 in druga y₂=x²?

b)
a = dv/dt
-kv^2=dv/dt
dt=-k^-1 (v^-2)dv
t=-k^-1*(-1*v^-1) + C
t=1/kv +C

t0=0, v0, k: 0 =1/(k*v0)+C
C=-1/(k*v0)

t=1/(k*v)-1/(k*v0)
t*k=1/v-1/v0
1/v0+t*k=1/v
(1+t*k*v0)/v0=1/v
v=v0* 1/(1+t*k*v0)
v=6,1/(1+4,9*9,9*6,1)=0,0205

Naj kdo preveri ce sem se kje slucajno zmoto...

Hvala lepa. Imam se par izjav ce bi se komu morda dalo povedati katere so pravilne, da vidim ce imam pravilne odgovore ali ne.

Obkljukaj pravilne trditve!
(1)
Izberite enega ali več odgovorov:
a. Smer navora je vzporedna smeri ročice sile.
b. Velikost navora je sorazmerna s silo, ki povzroča navor.
c. Vztrajnostni moment telesa je neodvisen od izbire osi vrtenja.
d. Kotni pospešek togega telesa je vzporeden z rezultanto navorov, ki delujejo na togo telo.
e. Navor sile izračunamo kot skalarni produkt ročice in sile.

(2)
Izberite enega ali več odgovorov:
a. Pri neprožnem trku dveh teles je skupna gibalna količina obeh teles po trku manjša kot skupna gibalna količina teles pred trkom.
b. Pri neprožnem trku dveh teles je (vektorska) vsota hitrosti obeh teles po trku enaka vsoti hitrosti obeh teles pred trkom.
c. Pri popolnoma prožnem trku dveh teles je skupna gibalna količina obeh teles po trku enaka skupni gibalni količini teles pred trkom.
d. Pri trku dveh teles je skupna kinetična energija obeh teles po trku enaka ali manjša kot skupna kinetična energija teles pred trkom.
e. Pri neprožnem trku dveh teles je skupna masa obeh teles po trku manjša kot skupna masa teles pred trkom.
f. Pri popolnoma prožnem trku dveh teles z enako maso je (vektorska) vsota hitrosti obeh teles po trku enaka kot vsota hitrosti obeh teles pred trkom.


Sam bi dal pri (1) b in d
pri (2) pa a c f

Verjetno se motim. Bi morda kdo pomagal z pravilnimi odgovori?
lp